VSL Sodba II Cpg 834/2019

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči v roku 8 dni plačati znesek 2.785,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdne stroške v višini 151,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti 1.004,95 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od iztega tega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)). Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev določbe 1. odstavka 287. člena ZPP, s tem ko naj bi izvajalo dokaze za ugotovitev med strankama nespornih dejstev o višini zahtevka. Tožeča stranka tako zatrjuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno uveljavljati (1. odstavek 458. člena ZPP).¹

7Tudi sicer navedeni očitek ne drži², saj je tožena stranka prav tako ugovarjala višini zahtevka in izpostavila, da njegove višine ni mogoče preveriti ter da tožeča stranka niti ni pojasnila, v kolikšnem delu se vtoževani zneski nanašajo na stroške upravljanja, stroške obratovanja, režijske stroške ter na morebiti še kaj drugega.³ Ker kljub temu tožeča stranka vtoževanih stroškov in njihovega izračuna ni konkretizirano opredelila v vlogah iz 451. in 452. člena ZPP⁴, je sodišče prve stopnje njen zahtevek utemeljeno zavrnilo. Obveznost plačila vtoževanih stroškov mora namreč temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ njihove delitve ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna terjatve ni mogoče preveriti.⁵

8Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da sklicevanje na obsežne razdelilnike in ostale dokazne listine kot na del trditvene podlage v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna stroškov ni mogoče preveriti, ne zadošča, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov po posameznih postavkah. Ni namreč naloga sodišča, da iz številnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, kot v obravnavani zadevi. Listinski dokazi so namreč namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.⁶ Poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi pravilno pripominja, da zadevni razdelilniki (priloge A3 do A16 spisa) niti niso usklajeni z izpisom odprtih postavk kupcev (priloga A17 spisa)⁷ ter da iz tožničinih dokaznih listin ni razvidno, kateri stroški po teh razdelilnikih in v kašni višini konkretno niso bili plačani.⁸

9S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

10Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Smiselno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 942/2018 z dne 4.4.2019, opr. št. II Cpg 581/2018 z dne 26.11.2018, opr. št. II Cpg 548/2018 z dne 12.11.2018, opr. št. II Cpg 232/2018 z dne 12.9.2018 in opr. št. II Cpg 57/2014 z dne 3.7.2014.
² Tožeča stranka skuša v pritožbi s citiranjem posameznih iz konteksta iztrganih toženkinih navedb prikazati, da naj višina zahtevka med strankama ne bi bila sporna, vendar iz toženkinega odgovora na dopolnitev tožbe povsem jasno in nedvoumno izhaja, da je slednja izrecno in dovolj konkretizirano nasprotovala tudi višini zahtevka (2. odstavek 3. točke toženkine pripravljalne vloge z dne 14.2.2019, list. št. 48 spisa).
³ Navedbe tožene stranke podane v 2. odstavku 3. točke njenega odgovora na dopolnitev tožbe z dne 14.2.2019, list. št. 48 spisa.
⁴ Tretja pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 18.9.2019 (red. št. 20 spisa) ni upoštevna (453. člen ZPP), tudi sicer pa niti v tej vlogi ni določno navedla vsega prej izpostavljenega.
⁵ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1224/2018 z dne 24.8.2018.
⁶ Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3343/2016 z dne 13.3.2017, opr. št. II Cpg 1920/2014 z dne 21.1.2015 in opr. št. II Cp 1821/2010 z dne 21.7.2010.
⁷ Npr. razdelilnika v prilogi A3 in A10 spisa.
⁸ Točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe.