VSL Sklep I Cpg 875/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 28.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka) ter tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov toženi stranki v višini 464,13 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške

3Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka (leasingojemalec) je z družbo S., d. o. o., kot leasingodajalcem sklenila pogodbo o finančnem leasingu glede delovnega stroja Hyundai Robex 35Z-9 ser. št. 0000 z dodatno opremo (pogodba o finančnem leasingu z dne 13. 5. 2013 s prilogo ter splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu v prilogah spisa A20 do A23 spisa). Za navedeni stroj z dodatno opremo je tožeča stranka kot zavarovalec¹ s pravno prednico² tožene stranke (Zavarovalnica, d. d.) dne 27. 6. 2016 sklenila zavarovalno polico št. VZ000... (priloga A6 spisa) za zavarovanca S., d. o. o. Navedena zavarovalna polica vključuje tudi nadstandardni kasko z 1 % odbitno franšizo in med drugim krije krajo predmeta zavarovanja.³ Tožeča stranka trdi, da je bil zadevni delovni stroj dne 4. 8. 2016 ukraden na gradbišču B., D., v zvezi s čimer je podala kazensko ovadbo na pristojni policijski postaji (priloga B9 spisa) ter primer prijavila pravni prednici tožene stranke (npr. priloge A8 do A10 ter A12 in A13 spisa). Tako tožeča stranka kot ekonomski lastnik zadevnega delovnega stroja od tožene stranke zahteva plačilo zavarovalnine v višini 28.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2016 dalje do plačila.

6Tožena stranka se zahtevku tožeče stranke upira in navaja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zadevne tožbe, saj ni zavarovanec. Nadalje trdi, da do zatrjevane kraje predmetnega delovnega stroja ni moglo priti, saj naj bi tožeča stranka (oziroma njeni zaposleni) sporni delovni stroj 15. 7. 2015 protipravno (v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu)⁴ prodala družbi N., R. R., s Kosova, tako da je bil že 19. 7. 2015 odpeljan iz Slovenije. V zvezi s temi navedbami se je tožena stranka sklicevala na kazensko ovadbo Policijske postaje L. z dne 22. 12. 2016 z vsemi prilogami,⁵ še zlasti pa na račun tožeče stranke št. 026-2015 z dne 15. 7. 2015 (priloga B29 spisa), CMR tovorni list z dne 19. 7. 2015 (priloga B30 spisa) ter račun družbe A., d. o. o., št. I04766-15 z dne 19. 7. 2015 (priloga B31 spisa) za ureditev izvozno carinske deklaracije za predmetni delovni stroj (priloga B28 spisa). Prav tako pa je še izpostavila, da na dan domnevnega nastanka zavarovalnega primera ni bilo zavarovalnega kritja, saj ob sklenitvi zavarovalne pogodbe (27. 6. 2016) prvi obrok premije ni bil plačan oziroma ni bil plačan v roku, določenem v računu (9. 7. 2016)⁶, pač pa ga je tožeča stranka poravnala šele 28. 8. 2016 (prvi odstavek 937. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ) in 25. člen Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-15⁷ (Splošni pogoji AK-15)). Tožena stranka prereka tudi višino vtoževane terjatve, in sicer naj bi vrednost stroja pred škodnim dogodkom in s tem zavarovalnina (v primeru, da bi bilo podano zavarovalno kritje) znašala največ 26.950,00 EUR.

7Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni izkazala interesa, da zavarovalni primer ne bi nastal (drugi odstavek 948. člena OZ), saj naj bi sodelovala pri odtujitvi predmetnega delovnega stroja oziroma naj bi bilo skoraj gotovo, da do odtujitve sploh ni prišlo, temveč je bil stroj dejansko prodan in izvožen ter iz Slovenije odpeljan že 19. 7. 2015. Ker tožeča stranka po presoji prvostopenjskega sodišča torej ni izkazala svoje aktivne legitimacije za vtoževni zahtevek, je slednjega posledično v celoti zavrnilo.

8V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka kot leasingojemalec za delovni stroj, predmet leasinga, sklenila s toženo stranko zavarovalno pogodbo, v kateri je kot zavarovanec naveden leasingodajalec. Sporno pa je, ali je zavarovanec tudi tožnik kot ekonomski lastnik stroja (poleg leasingodajalca kot pravnega lastnika). To velja ne glede na zatrjevano dejstvo, da je bil delovni stroj ukraden (tat namreč ne pridobi lastninske pravice).⁸ Kot zavarovanec je v predmetni zavarovalni polici res naveden leasingodajalec, vendar je glede na definicijo zavarovanca v Splošnih pogojih AK-15 (oseba, katere premoženjski interes je zavarovan) bistveno, kdo je v konkretnem primeru imel premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal (drugi odstavek 948. člena OZ). Bistveni elementi zadevnega pogodbenega leasing razmerja med tožečo stranko in lesingodajalcem so, da je leasingojemalec (tožeča stranka) ekonomski lastnik predmeta leasinga ter njegov neposredni posestnik, leasingodajalec pa pravni lastnik in posredni posestnik. V konkretnem primeru imata interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal, tako tožeča stranka kot leasingojemalec kot tudi leasingodajalec. In sicer leasingojemalec (tožeča stranka) kot ekonomski lastnik, leasingodajalec pa kot pravni lastnik, ki mu lastništvo predmeta leasinga nudi zavarovanje njegovih terjatev v primeru neizpolnjevanja obveznosti leasingojemalca in se zato v takem primeru iz predmeta leasinga lahko poplača.⁹ Ni sporno, da tožeča stranka v času zatrjevanega škodnega dogodka še ni bila pravni lastnik delovnega stroja, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari, saj je v pogodbi o leasingu dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu,¹⁰ na leasingojemalcu pa je tudi breme vseh obveznosti, ki izvirajo iz uporabe predmeta leasinga.¹¹ Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru odtujitve predmeta leasinga dolžnost plačila obveznosti tožeče stranke kot leasingojemalca ne preneha¹² in je zato materialni oziroma premoženjski interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, podan tudi pri leasingojemalcu.¹³ Tožeči stranki je tako vsekakor potrebno priznati položaj osebe z interesom v smislu drugega odstavka 948. člena OZ. Svoje nasprotno stališče sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno utemeljuje z ugotovitvami o (ne)nastanku zatrjevanega zavarovalnega primera ter vlogo tožeče stranke pri slednjem, ob tem pa je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

9Tožeča stranka zanika vse toženkine navedbe o prodaji in izvozu zadevnega delovnega stroja. Trdi, da je račun št. 026-2015 z dne 15. 7. 2015 (priloga B29 spisa), ki naj bi ga izdala v zvezi s sporno prodajo stroja omenjeni družbi s Kosova, ponarejen. Vendar tožena stranka utemeljeno navaja, da bi lahko tožeča stranka oziroma njeni zaposleni predmet leasinga v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu prodali in izvozili tudi na podlagi ponarejenega računa.¹⁴ Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno podrobneje opredeljevati do tožničinih navedb o ponarejenosti navedenega računa in je pravilno zavrnilo njena dokazna predloga za postavitev izvedenca grafološke stroke in za zaslišanje zakonitega zastopnika družbe E., d. o. o. Pavšalne navedbe, da naj bi bila ponarejena tudi izvozna dokumentacija za zadevni stroj (smiselno priloge B28 ter B30 do B33 spisa) je tožeča stranka podala prepozno^{15 16} in jih sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo (prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP). Prav tako je prepozen tudi dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje zakonitega zastopnika kosovske družbe N., R. R.,¹⁷ dokazni predlog za zaslišanje špediterja pa je tožeča stranka podala šele v pritožbi ter v slednji še navedla, da bi lahko tudi njena zakonita zastopnica izpovedala o posesti zadevnega delovnega stroja (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10Ker pa tožena stranka trdi (in dokazuje), da do zatrjevanega škodnega dogodka ni moglo priti, ker naj bi bil zadevni stroj v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu prodan omenjeni družbi s Kosova, tako da je bil iz Slovenije odpeljan že 19. 7. 2015 in ne kdaj kasneje, lahko tožeča stranka še vedno ovrže aktualni dokazni uspeh¹⁸ tožene stranke glede nenastanka zavarovalnega primera,¹⁹ v kolikor dokaže svoje pravočasne²⁰ navedbe, da je imela zadevni stroj še v posesti ob sklepanju predmetnega zavarovanja dne 27. 6. 2016.²¹ Slednje je tožeča stranka želela dokazovati z zaslišanjem prič J. M. (zaposlenega pri tožeči stranki) in T. Č. (zavarovalnega agenta pravne prednice tožene stranke), pri čemer je pojasnila, da je dne 27. 6. 2016 J. M. predmetni stroj pokazal navedenemu zavarovalnemu agentu, ki si ga je pred sklenitvijo zavarovanja ogledal.²² Sodišče prve stopnje se do teh pravno relevantnih navedb tožeče stranke sploh ni opredelilo, njena dokazna predloga za zaslišanje prič J. M. in T. Č. pa je zavrnilo zgolj s pojasnilom, da ostali dokazi niso bili potrebni, ker naj bi bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih listinskih dokazov.²³ S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje tožeči stranki odvzelo možnost, da dokaže nasprotno od tistega, kar je zatrjevala tožena stranka in kar je na podlagi izvedenih listinskih dokazov (v obrazložitvi izpodbijane sodbe sta izpostavljena zlasti s strani tožene stranke predložena izvozna deklaracija²⁴ in CMR tovorni list²⁵) ugotovilo sodišče prve stopnje glede domnevne odtujitve zadevnega delovnega stroja. Sodišče lahko namreč zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže.²⁶ Prav tako so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih (torej ne le z listinskimi, temveč tudi z drugimi primernimi dokazili).²⁷ Tožeča stranka je (glede na trditveno podlago tožene stranke o nenastanku zavarovalnega primera) z neizvedenima dokazoma dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva glede nastanka zavarovalnega primera. Zavrnitev teh predlaganih dokazov tožeče stranke, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve spora, zato predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožeča stranka utemeljeno uveljavlja v pritožbi. Ta procesna kršitev pa nadalje pomeni tudi utemeljenost pritožbenega očitka tožeče stranke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju (340. člen ZPP).

11Pritožbi tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo (posledično tudi v stroškovnem delu) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj obravnavane kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja učinkovite pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I) ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Na podlagi zaslišanja omenjenih prič²⁸ utegne iti po pomenu in vsebini za praktično novo, v bistvenem dopolnjeno dokazno oceno iz 8. člena ZPP o celem sklopu dejstev in okoliščin glede nastanka zavarovalnega primera, vse z neposrednim vplivom na končno odločbo, zato je smiselno in prav, da ugotovljeno postopkovno kršitev odpravi in dokazni postopek dopolni prav sodišče prve stopnje, saj bosta posledično le tako strankama zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe. Glede na datum zaključka glavne obravnave, ki je bil maja 2018, medtem ko se je postopek začel avgusta 2017, pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

12V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo najprej zaslišati priči J. M. in T. Č. ter nato glede na dokazni uspeh tožeče stranke zaslišati tudi s strani tožene stranke predlagane priče A. B., J. L. in L. B.²⁹ V kolikor bo ugotovilo, da je zavarovalni primer podan, pa naj glede višine škode po potrebi postavi še izvedenca avtomobilske stroke.³⁰ Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da ne vidi razlogov za to, da v času zatrjevanega škodnega dogodka ne bi učinkovalo zavarovalno kritje zaradi zamude tožeče stranke s plačilom prvega obroka zavarovalne premije. Ker je na zadevni zavarovalni polici (priloga A6 spisa) določen pričetek zavarovalnega kritja 28. 6. 2016 ob 00:00 uri in plačilo po fakturi, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ oziroma za odloženo plačilo premije in s pričetkom zavarovanja 28. 6. 2016 ob 00:00, kot to pravilno izpostavlja tožeča stranka. Tožena stranka je izstavila račun 1. 7. 2016, v katerem je bila določena zapadlost prvega obroka premije na dan 9. 7. 2016 (priloga A15 spisa). Nato je tožeči stranki (po nastanku oziroma prijavi škodnega dogodka dne 4. 8. 2016) izdala opomin dne 11. 8. 2016, na katerem ponovno piše, da je začetek kritja 28. 6. 2016 in da ima tožeča stranka še 30 dni³¹ za plačilo prvega obroka premije (priloga A7 spisa). Tako je nesporno plačilo premije tožeče stranke dne 28. 8. 2016 v vsakem primeru še znotraj omenjenega roka, nedvomno pa je bilo tudi sprejeto s strani tožene stranke. Gre torej za odloženo plačilo premije, ki je bila plačana znotraj roka.³² V primeru, ko se kakšno določilo splošnih pogojev³³ in kakšno določilo iz police ne ujemata, pa velja to, kar je napisano na polici (peti odstavek 926. člena OZ).³⁴

13Ker je bilo potrebno že zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilne, ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Dolžnost sklenitve zavarovanja za leasingodajalca (kot zavarovanca), ki obsega tudi kasko zavarovanje z maksimalno 1 % odbitno franšizo in krije vse možne poškodbe, uničenje ali popolno izgubo predmeta leasinga (krajo), tožeči stranki (leasingojemalcu) nalaga točka IV splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu v prilogi A22 spisa.
² Pravno nasledstvo tožene stranke med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz rednega izpisa iz sodnega registra za toženo stranko v prilogi A2 spisa.
³ 4. člen Posebnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska tovornih in ostalih vozil AK-TV-10-2 (priloga B1 spisa) ter 2. člen Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-15 (priloga B2 spisa), ki so sestavni del zadevne zavarovalne pogodbe po polici št. VZ0003640671 (priloga A6 spisa).
⁴ Točka III.4.3 zadevne pogodbe o finančnem leasingu v prilogi A22 spisa.
⁵ Priloge B8 do B33 spisa.
⁶ Priloga A15 spisa.
⁷ Priloga B2 spisa.
⁸ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 279/2013 z dne 21. 8. 2013 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011.
⁹ Npr. točka VII.3.3 zadevne pogodbe o finančnem leasingu v prilogi A22 spisa.
¹⁰ Točka III.6 zadevne pogodbe o finančnem leasingu v prilogi A22 spisa.
¹¹ Npr. točke III.9, III.10, IV in V zadevne pogodbe o finančnem leasingu v prilogi A22 spisa.
¹² Tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, da še vedno plačuje leasing obroke (2. odstavek 214. člen ZPP), enako pa izhaja tudi iz zadevne pogodbe o finančnem leasingu (priloga A22 spisa), zlasti točk III.4.6, VII.1.2 in VII.1.4, izpisa prometa v prilogah A24 do A28 spisa ter stanja obveznosti po zadevni pogodbi o leasingu v prilogi A29 spisa.
¹³ Enako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011, sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1405/2015 z dne 13. 5. 2015, sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1087/2012 z dne 19. 11. 2013, opr. št. II Cp 569/2013 z dne 11. 9. 2013 in opr. št. I Cp 279/2013 z dne 21. 8. 2013 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 207/2016 z dne 21. 7. 2016.
¹⁴ Ne nazadnje tožeča stranka v pritožbi sama navaja, da je po njenem mnenju izvozno dokumentacijo možno izdelati tudi na podlagi ponarejenega računa.
¹⁵ Tožeča stranka je navedbe, da naj bi bila izvozna dokumentacija za zadevni stroj ponarejena, podala šele v tretji pripravljalni vlogi z dne 14. 2. 2018 (list. št. 39 do 41 spisa), kar je že po prvem naroku za glavno obravnavo dne 12. 1. 2018, čeprav je tožena stranka omenjeno dokumentacijo v spis vložila že s prvo pripravljalno vlogo z dne 19. 12. 2017 (list. št. 27 do 29 spisa), tako da bi lahko tožeča stranka te navedbe podala že v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 8. 1. 2018 (list. št. 30 do 33 spisa).
¹⁶ V zvezi z navedbami o ponarejenosti izvozne dokumentacije tožeča stranka tudi ni podala nobenih dokaznih predlogov. Dostavka “kot doslej” pod dokaznimi predlogi pri točki XI v tretji pripravljalni vlogi (list. št. 39 do 41 spisa), pa ni mogoče razlagati tako, da je tožeča stranka z njim zahtevala postavitev prej predlaganega izvedenca grafološke stroke tudi za dokazovanje tega (pavšalno) zatrjevanega dejstva. Dokazni predlog “kot doslej” namreč sodišča ne zavezuje k izvedbi nobenega dokaza, saj ni navedeno, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo posameznega dokaza (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 856/2009 z dne 17. 12. 2009 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1142/2011 z dne 16. 12. 2011).
¹⁷ Ta dokazni predlog je tožeča stranka podala šele v zadnji pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2018 (list. št. 54 do 57 spisa), čeprav je navedbe o tem, da zadevnega stroja ni prodala omenjeni družbi s Kosova in da ni nikdar z njo poslovala ter da ji ni znana, podala že v drugi pripravljalni vlogi z dne 8. 1. 2018 (list. št. 30 do 33 spisa).
¹⁸ Glej npr. J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 2. knjiga, stran 350 in naslednje.
¹⁹ Materialno trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal, je na toženi stranki (podobno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 171/2016 z dne 18. 4. 2018).
²⁰ Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 8. 1. 2018 (list. št. 30 do 33 spisa).
²¹ S čimer bi lahko izpodbila pravilnost oziroma relevantnost podatkov iz listin v zvezi s spornima prodajo in izvozom zadevnega delovnega stroja (priloge B28 do B33 spisa).
²² Navedeno je med pravdnima strankama sporno.
²³ Takšno pojasnilo ne pomeni ustrezne obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov (npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 4/2013 z dne 17. 9. 2013 in opr. št. VIII Ips 20/2014 z dne 22. 4. 2014).
²⁴ Priloga B28 spisa.
²⁵ Priloga B30 spisa.
²⁶ Enako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 94/2006 z dne 12. 7. 2007 ter sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2250/2017 z dne 14. 3. 2018, opr. št. II Cpg 1084/2017 z dne 7. 2. 2018, opr. št. I Cpg 501/2016 z dne 7. 6. 2017, opr. št. II Cp 1145/2016 z dne 7. 9. 2016, opr. št. I Cp 1575/2015 z dne 4. 11. 2015 in opr. št. II Cp 2155/2009 z dne 24. 2. 2010.
²⁷ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1402/2015 z dne 24. 6. 2015 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 6308/2006 z dne 29. 8. 2007.
²⁸ V primeru dokaznega uspeha tožeče stranke z zaslišanjem prič J. M. in T. Č. bi bilo potrebno izvesti tudi s strani tožene stranke predlagane dokaze z zaslišanjem prič A. B., J. L. in L. B. (prva pripravljalna vloga tožene stranke z dne 19. 12. 2017 na list. št. 27 do 29 spisa) ter nato morebiti postaviti še izvedenca avtomobilske stroke (glede ugotavljanja višine škode; dokazni predlog tožene stranke v odgovoru na tožbo, list. št. 17 spisa).
²⁹ Prva pripravljalna vloga tožene stranke z dne 19. 12. 2017 na list. št. 27 do 29 spisa.
³⁰ Odgovor na tožbo, list. št. 17 spisa.
³¹ Rok je skladen z določbo tretjega odstavka 937. člena OZ.
³² Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 298/2009 z dne 3. 12. 2012, sodba Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 21/2017 z dne 11. 5. 2017, sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1044/2016 z dne 26. 10. 2016, opr. št. I Cpg 613/2015 z dne 24. 6. 2015 in opr. št. II Cp 1450/2009 z dne 24. 6. 2009 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1107/2015 z dne 23. 9. 2015.
³³ Prvi odstavek 25. in 27. člena Splošnih pogojev AK-15 (priloga B2 spisa).
³⁴ Enako npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2405/2016 z dne 3. 11. 2016 in opr. št. I Cpg 713/2015 z dne 17. 6. 2015, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1107/2015 z dne 23. 9. 2015 ter sodba Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 474/2016 z dne 20. 9. 2016.