VSM Sklep I Cp 237/2019-1

I. Pritožbama v zvezi dopolnitvijo po pooblaščencu vložene pritožbe se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora toženec v roku 15 dni plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter v istem roku povrniti še pravdne stroške, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). O stroških postopka bo skladno z II. točko izreka odločeno s posebno odločbo.

2Zoper takšno odločitev se pravočasno laično kot po pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V svoji laični pritožbi tožnik prvenstveno opozarja na kršitvi določb postopka iz 8. in 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnjuje, da so se zvočno snemali deli narokov, kjer je sodišče zasliševalo stranke in priče, a so bili prepisi zvočnih posnetkov nepopolni. Čez celotni zapis zvočnega posnetka je namreč zaslediti, da je tožnik ali spraševal priče ali dajal pripombe, kar pa na zapisniku ni navedeno oziroma je navedeno zgolj »tožnik v tujem jeziku.« V pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2018 (sodišče jo prejme 23. 4. 2018, list. št. 198) je tožnik na navedeno opozoril in predlagal, da sodišče ponovno sestavi prepis zvočnega posnetka in zapiše navajanja, ki jih je tožnik podal osebno, saj lahko ta nato prevede prevajalec za srbski jezik. Prvostopenjsko sodišče temu predlogu ni ugodilo in vse do zaključka postopka na prvi stopnji tožniku ni omogočilo poslušanja v predmetnem postopku narejenih zvočnih posnetkov. Tožniku je sicer poslalo pisna navodila za poslušanje zvočnih posnetkov, vendar tako tožnik kot njegov pooblaščenec kljub upoštevanju teh navodil posnetkov nista mogla poslušati. Tudi glede naroka dne 13. 11. 2018 je tožnik sodišču dne 26. 11. 2018 posredoval argumentiran ugovor zoper prepis zvočnega posnetka, kjer je prav tako v treh primerih navedeno »tožnik v tujem jeziku,« pri čemer so na postavljena vprašanja sledili odgovori sodišča. Tožnik je v tej vlogi navedel, da ima pravico, da se njegove besede, čeprav v tujem jeziku, zapišejo ali pa vsaj prevedejo, saj tožnik sicer ne more podati kvalitetnih pripomb. To velja tudi v primeru, ko bi posnetek poslušal, saj tožnik ne zna slovenskega jezika. Da bi lahko tožnik dele zapisnikov naroka, ki so bili zvočno snemani, spremljal v svojem jeziku, bi bilo nujno potrebno prepise teh posnetkov prevesti v srbski jezik, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Sodišče bi v konkretnem primeru tako moralo tožniku najprej odgovoriti na ugovor ter šele nato izdati sodbo. Tožnik pa je kot odgovor dobil le pojasnilo, da je sodišče po ponovnem poslušanju posnetka glavne obravnave z dne 13. 11. 2018 ugotovilo, da medklici tožnika niso prevedeni, ker tožnik v tem času ni imel besede. Pritožba opozarja, da tožnika takšna razlaga postavlja tudi v neenak položaj, saj se na narokih, kjer sodelujejo slovenski državljani, v prepisih zvočnih posnetkov zapišejo vse navedbe le-teh, tudi če so podane takrat, ko nimajo besede. Tožniku je tako bila kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) tudi pod predpostavko, da na narokih v delih, kjer posnetki niso prepisani, res ni imel besede. Pri tem pa tožnik dodaja, da dejstva, da takrat naj ne bi imel besede, iz zvočnih prepisov niti ni mogoče razbrati. Ker tožnik ne ve, kaj je vprašal oziroma navajal v delih, ki niso zapisani v zapisnik, pa ima velike težave tudi pri pripravi predmetne pritožbe. S tem je kršena tudi njegova ustavno varovana pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Ker sodišče prve stopnje tožniku ni omogočilo poslušanja zvočnih posnetkov, ni zagotovilo prepisa njegovih pripomb, podanih v srbskem jeziku, prav tako pa ni omogočilo prevoda preostalega dela zapisnika v srbski jezik, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je namreč onemogočilo, da postopek spremlja v svojem jeziku. Ker pa je bilo tožniku s takšnim postopanjem onemogočeno tudi, da se seznani s celotno vsebino na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter da se o tej vsebini tudi izjavi, pa mu je bila odvzeta tudi možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je prvostopenjsko sodišče s tem kršilo načelo kontradiktornosti, je podana še postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev načela kontradiktornosti pa hkrati predstavlja tudi kršitev pravice do poštenega postopka po 22. in 23. členu Ustave RS ter 6. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je iz zgoraj navedenih razlogov dne 6. 12. 2018 podal tudi zahtevo za izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranskost po 6. točki 70. člena ZPP. Te zahteve pa sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijane sodbe sploh ni obravnavalo in je tožnik šele 7. 1. 2019 prejel sklep, da je bila njegova zahteva za izločitev sodnika zavržena kot prepozna, kar prav tako predstavlja nedopustno procesno kršitev. Razen iz zgoraj navedenih razlogov pa tožnik pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe v nadaljevanju, enako kot tudi v po pooblaščencu vloženi pritožbi, v obširnih pritožbenih navajanjih izpodbija še iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To vidi kot posledico neustrezne dokazne presoje skladno z določbo 8. člena ZPP ter neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga za pridobitev novega izvedenskega mnenja s področja sodne medicine. Kršitev določb postopka relativne narave iz prvega odstavka 339. člena ZPP pa dejansko uveljavlja tudi s sklicevanjem na postopkovne kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na navedeno tožnik sodišču druge stopnje predlaga, da njegovima pritožbama ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo sodišču prve stopnje vrne v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico v korist tožnika.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbi tožnikova pritožbena izvajanja v celoti prereka in se zavzema za zavrnitev pritožb ter potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožbi v zvezi z dopolnitvijo po pooblaščencu vložene pritožbe sta utemeljeni.

5Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in jih uveljavlja tudi pritožba, ne ugotavlja, saj ima izpodbijana sodba logično skladne argumente o vseh pravno odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Utemeljeno pa se tožnik sklicuje na procesni kršitvi iz 8. ter 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje namreč v nasprotju z določbo 102. člena ZPP tožniku na njegovo zahtevo ni dosledno omogočilo uporabo njegovega jezika v predmetnem postopku. Po ugovoru tožnika pa tudi ni poskrbelo za zapis v prepisu zvočnih posnetkov delov narokov glavnih obravnav z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 manjkajočih navedb, vprašanj oziroma pripomb tožnika v srbskem jeziku ter vsaj za naknadni prevod le-teh v slovenski jezik. Ker je s tem tožnika prikrajšalo za pravico do izjave in ga pri obravnavanju zadeve v razmerju do toženca postavilo v neenakopraven položaj, prvostopenjske odločitve z izpodbijano sodbo zaenkrat ni mogoče podpreti kot pravno pravilne, kar je narekovalo odločitev kot izhaja iz zgornjega izreka.

6Uvodoma je potrebno najprej zavrniti pritožbena zatrjevanja o kršitvi določb postopka, ker sodišče prve stopnje tožnikove zahteve za izločitev razpravljajočega sodnika ni obravnavalo pred izdajo izpodbijane sodbe. Skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb postopka sicer vselej podana, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. Tožnik je v postopku na prvi stopnji zaradi dvoma v njegovo nepristranskost res zahteval izločitev razpravljajočega sodnika skladno s 6. točko 70. člena ZPP. Vendar pa mu velja pojasniti, da je bila njegova zahteva glede na določbo 72. člena ZPP vložena prepozno. Skladno s prvim odstavkom 72. člena ZPP lahko izločitev sodnika zahtevajo tudi stranke, po drugem odstavku istega člena pa mora biti zahteva za izločitev vložena najkasneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem (če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe). Z ozirom, da je bil zadnji narok za glavno obravnavno v predmetni zadevi opravljen 13. 11. 2018 in je bila nato 28. 11. 2018 izdana izpodbijana sodba, pa je glede na zgoraj izpostavljeno jasno, da tožnikova zahteva za izločitev razpravljajočega sodnika, ker je bila vložena šele 11. 12. 2018, ni bila vložena pravočasno. Glede na navedeno jo je sodišče prve stopnje s sklepom P 82/2016 z dne 19. 12. 2018 po šestem odstavku 72. člena ZPP zato pravilno zavrglo kot prepozno in je ni vsebinsko obravnavalo.

7Na tem mestu je potrebno izpostaviti še, da se tožnik v pritožbah sicer sklicuje tudi na kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa s pritožbenimi navedbami v tem delu dejansko graja prvostopenjsko dokazno presojo in na tej osnovi sprejete dejanske zaključke. Kot izpostavljeno že zgoraj, naslovno sodišče po opravljenem uradnem preizkusu zadeve logičnih protislovij v prvostopenjski argumentaciji ni zaznalo, izpodbijana sodba pa ima tudi razloge o vseh odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Z ozirom, da razveljavitev izpodbijane sodbe narekujeta že kršitvi določb postopka iz 8. in 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa se sodišče druge stopnje v nadaljevanju obrazložitve do pritožbene graje prvostopenjskega dokaznega vrednotenja ter posledičnih dejanskih zaključkov argumentirano ni opredeljevalo.

8V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje skladno s 125.a členom ZPP odredilo zvočno snemanje narokov v delih, kjer so potekala navajanja pravdnih strank ter zaslišanja prič, pravdnih strank in za potrebe dopolnitve izvedenskega mnenja tudi izvedenca medicinske stroke. Pravilno pa pritožnik opozarja na nepopolnost prepisov zvočnih posnetkov za naroka za glavno obravnavno, opravljena dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018. Po pregledu prepisa zvočnih posnetkov z obeh navedenih narokov se namreč kot točno pokaže, da je prepis zvočnega posnetka na večih mestih pomanjkljiv. In sicer v delu, ko je tožnik na naroku zaslišanim pričam in tožencu, prav tako pa tudi izvedencu v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, zastavljal vprašanja ter podajal pripombe oziroma izražal lastna stališča. Deloma je pomanjkljiv tudi prepis zvočnega posnetka tožnika zaslišanega kot stranke. V vseh primerih iz prepisa zvočnega posnetka namreč izhaja zgolj navedba »tožnik v tujem jeziku.« Na tako opisane pomanjkljivosti je tožnik ustrezno opozoril že takoj po prejemu prepisov zvočnih posnetkov, in sicer s pripravljalno vlogo z dne 23. 4. 2018 in z dne 26. 11. 2018. Že v pripravljalni vlogi z dne 23. 4. 2018 je prvostopenjsko sodišče prosil, da ob ponovnem prepisu zvočnega posnetka naroka z dne 6. 4. 2018 zapiše tudi manjkajoč del tožnikovih navajanj, ki se nato po tolmaču lahko prevedejo v slovenski jezik. Ker tej zahtevi sodišče prve stopnje ni sledilo, čeprav bi to moralo storiti, s čemer bi saniralo tudi že na naroku samem izraženo procesno kršitev zaradi nedosledno realiziranega tožnikovega upravičenja do uporabe svojega jezika v postopku skladno s 102. členom ZPP, je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvama določb postopa iz 8. ter 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako, da je zaenkrat ni mogoče podpreti kot pravno pravilne.

9V primeru, kadar sodišče odredi zvočno snemanje celotnega ali dela naroka za glavno obravnavno skladno s 125.a členom ZPP, kakor je to storilo tudi v obravnavani zadevi, se namreč pri izdelavi prepisa zvočnega posnetka dobesedno prepiše vse, kar je bilo na naroku povedano, tudi če to ni pomembno¹ oziroma relevantno za odločitev. Tega sodišče prve stopnje tudi po ugovoru tožnika v zvezi s prepisom zvočnih posnetkov narokov z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 ni zagotovilo, s čemer je tožnika prikrajšajo za možnost, da zoper prepis zvočnega posnetka učinkovito ugovarja po četrtem odstavku 125.a člena ZPP. Ugovor v smislu citiranega člena je namreč omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom,² o kateri pa se tožnik zaradi pomanjkljivega prepisa njegovih navedb ni mogel vsebinsko polno izreči. V tej smeri zato ne bi pripomoglo niti poslušanje zvočnega posnetka naroka z dne 6. 4. 2018, ki ga je sodišče prve stopnje tožniku izhajajoč iz njune korespondence v tej povezavi³ sicer omogočilo, vendar ga ne tožnik ne njegov pooblaščenec iz tehničnih razlogov (neustrezna programska oprema) dejansko naj ne bi uspela poslušati.

10Skladno z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme tudi po (kvalificiranem) pooblaščencu zastopana stranka vselej pristopiti k sodišču in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Po drugem odstavku 289. člena lahko stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec, seveda z dovoljenjem predsednika senata oziroma razpravljajočega sodnika, ker je ta tisti, ki z vidika pravilne uporabe materialnega prava ter v luči spoštovanja procesnih določb usmerja in vodi dokazni postopek (298. člen ZPP), tudi neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem. Razpravljajoči sodnik sicer stranki lahko prepove določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti (t.i. sugestivna vprašanja), ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo (drugi odstavek 289. člena ZPP). Vprašanje, ki je bilo prepovedano, in vprašanje, na katero je bil prepovedan odgovor, pa se na zahtevo stranke zapiše v zapisnik (četrti odstavek 289. člena ZPP). Tožnik je v predmetnem postopku na narokih dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 nedvomno podajal pripombe oziroma izražal stališča in zastavljal vprašanja skladno z že zgoraj navedenimi procesnimi določbami. Glede na že predhodno izpostavljeno potrebo po dobesednem prepisu vsega na naroku izrečenega v zapisnik pa tožnik pravilno izpostavlja, da bi bilo potrebno njegove navedbe v celoti prepisati tudi, v kolikor na posameznih mestih na naroku dejansko ni imel besede. Ko je po pregledu prepisov zvočnih posnetkov narokov z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 ugotoviti celo, da manjkajo prepisi tožnikovih navedb tudi na mestih, ko mu je razpravljajoči sodnik izrecno ponudil besedo (npr. tožnika je vprašal, če ima še kakšno vprašanje za pričo), pa ima pritožnik prav tudi v zatrjevanjih, da iz predmetnih prepisov zvočnih posnetkov niti ne izhaja, da tožnik ob podaji posameznih v zapisniku manjkajočih navedb naj ne bi imel besede. Pojasnila prvostopenjskega sodišča tožniku v dopisih z dne 26. 4. 2018 (list. št. 204) in 28. 11. 2018 (list. št. 270), da njegove navedbe niso prevedene in v prepisu zvočnega posnetka navedene v delu, kjer naj bi tožnik navajal brez dovoljenja sodišča oziroma ko ni imel besede, zato ne morejo privesti do zaključka, da v predmetni zadevi ni bilo poseženo v pravico tožnika do izjave oziroma obravnavanja. Zraven navedenega pa ne gre spregledati, da bi sodišče prve stopnje o ugovorih tožnika zoper prepis zvočnih posnetkov narokov, ki jih je skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP vložil dne 23. 4. 2018 in dne 26. 11. 2018, moralo odločiti s t.i. sklepom procesnega vodstva po 298. členu ZPP, ki je predmet presoje sicer šele v postopku s pritožbo zoper končno odločbo. Prav pa ima tožnik tudi, da zaradi pomanjkljivega prepisa njegovih navedb niti ni mogoče preizkusiti procesno ustreznega ravnanja sodišča prve stopnje z vidika pravilne uporabe določbe tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 289. člena ZPP. Enako pa tudi ni mogoče presoditi, glede katerih navedb tožnika je pooblaščenec toženca uveljavljal ugovor pomanjkanja ustrezne trditvene podlage, in posledično pretehtati procesno ustreznost postopanja sodišča prve stopnje v tej povezavi (tožniku ni dovolilo nadaljnjih navajanj - list. št. 153; priči ni dovolilo odgovoriti na tožnikovo vprašanje - list. št. 167). Zaradi pomanjkljivosti prepisa zvočnega posnetka tudi v delu, kjer je bil tožnik zaslišan kot pravdna stranka, pa je, sploh ko očividcev obravnavanega škodnega dogodka ni bilo, nenazadnje okrnjena tudi pravna presoja ustreznosti prvostopenjskega dokaznega vrednotenja (8. člen ZPP).

11Kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana zgolj iz razloga deloma pomanjkljivega prepisa zvočnih posnetkov narokov z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018, kot je utemeljeno zgoraj. Poseg v pravico tožnika do izjave v postopku ter do enakosti orožij v procesu kontradiktornega obravnavanja je namreč podan tudi ob dejstvu, da sodišče prve stopnje tožniku skladno z določbo 102. člena ZPP ni dosledno zagotovilo uporabe njegovega jezika v predmetnem postopku. Tožnik je že v pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2017 (list. št. 43), v kateri je prosil za pritegnitev tolmača, pojasnil, da le pogovorno delno razume slovensko, govori pa zgolj srbsko. Po prvem odstavku 102. člena ZPP stranke (in drugi udeleženci) v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali če sodišče ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Skladno z drugim odstavkom istega člena morajo biti stranke poučene o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. Pregled zadeve pokaže, da je bil na narokih za glavno obravnavo dne 26. 1. 2018, 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 (ne pa tudi na naroku dne 27. 9. 2018) sicer prisoten sodni tolmač za srbski jezik M. M. Vendar pa tožnik v teku predmetnega postopka ni prejel pravnega pouka skladno z drugim odstavkom 102. člena ZPP, tudi iz prepisov zvočnih posnetkov pa ni mogoče razbrati, da so mu bila ustna navajanja v slovenskem jeziku na naroku dejansko tolmačena. Prav tako pa iz zapisnikov o opravljenih narokih ne izhaja izjava tožnika, da slovenski jezik razume, razen v kolikor je mestoma za posamezno vprašanje oziroma navedbo po izrecnem vprašanju sodišča v tej smeri zatrdil, da to razume. Glede na to, da tožnik le deloma pogovorno razume slovensko, govori pa zgolj srbsko, že v ugovorih zoper prepise zvočnih posnetkov pa je sodišče prve stopnje opozoril, da zaradi nepoznavanja slovenskega jezika tudi ob poslušanju zvočnih posnetkov glavnih obravnav ne more podati kvalitetnih pripomb ter prosil za prepis vseh njegovih navedb v tujem jeziku ter nato za prevod le-teh v slovenski jezik, pa s predmetno pritožbo utemeljeno uveljavlja tudi kršitev določb postopka iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12S tem, ko sodišče prve stopnje ni zagotovilo prevoda vseh tožnikovih navajanj v tujem jeziku v slovenski jezik ter nato zapis vseh teh navedb v prepis zvočnih posnetkov glavnih obravnav, tožniku pa kljub pritegnitvi tolmača ni dosledno zagotovilo spremljanje predmetnega postopka v srbskem jeziku, pa je tožnika ob tem, ko je bilo s tem poseženo v njegovo pravico do izjave, v razmerju do nasprotne stranke postavilo tudi v neenak položaj. Dejstvo, da tožniku v posledici navedenega ni bila zagotovljena možnost vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka, se tako odraža v kršitvi načela kontradiktornosti, pravno varstvo katerega kot ustavno procesnega jamstva po 22. členu Ustave RS je na zakonski ravni konkretizirano z normativno ureditvijo procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana tudi v obravnavanem primeru.

13Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbama tožnika v zvezi z dopolnitvijo po pooblaščencu vložene pritožbe skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v novo sojenje. Glede na naravo ugotovljenih procesnih kršitev je namreč presodilo, da bi odprava le-teh pred sodiščem druge stopnje v preveliki meri posegla v pravico pravdnih strank do obravnavanja spornega zahtevka pred sodiščem prve stopnje in s tem v pravico do pritožbe kot ustavno varovanega procesnega jamstva (25. člen Ustave RS).

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15V okviru novega sojenja bo sodišče prve stopnje ugotovljeni procesni kršitvi odvrnilo tako, da bo pri vnovičnem prepisu zvočnih posnetkov delov glavnih obravnav z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018 zagotovilo prepis manjkajočih navedb tožnika v srbskem jeziku in ob sodelovanju tolmača nato prevod teh navedb v slovenski jezik oziroma tako, da bo ob poslušanju zvočnih posnetkov ob sodelovanju tolmača v zapisnik v slovenskem jeziku zapisalo vse navedbe tožnika, podane v srbskem jeziku. Skladno z določbo 102. člena ZPP pa bo tožniku omogočilo tudi tolmačenje v slovenskim jeziku zapisanih navedb ter izpovedb prič v obsegu, v katerem so za tožnika nerazumljive. Po ravnanju skladno z navedenim bo tožniku omogočilo, da skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP v roku petih dni po vročitvi prepisov zvočnih posnetkov zoper te iz razloga neskladnosti prepisa s posnetkom ugovarja. V ta namen more tožniku omogočiti vnovično poslušanje spornih zvočnih posnetkov tudi v dejanskem pogledu. O morebitnem ugovoru tožnika zoper prepise zvočnih posnetkov bo sodišče prve stopnje odločilo s sklepom po 298. členu ZPP, ki ga je kot sklep procesnega vodstva mogoče izpodbijati šele s pritožbo zoper končno odločbo. Ko bo na tak način tožniku zagotovilo pravico do uporabe lastnega jezika v postopku ter pravico do izjave ter do enakopravnega kontradiktornega obravnavanja spornega zahtevka, pa naj prvostopenjsko sodišče ob skrbnem tehtanju v postopku na prvi stopnji izvedenih dokazov skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP znova meritorno odločiti o spornem zahtevku. Svojo odločitev naj pri tem skrbno argumentira.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ Uvodna pojasnila k Zakonu o pravdnem postopku z novelo ZPP-E, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 45. Enako izhaja tudi iz Poročevalca Državnega zbora RS z dne 5. 12. 2016 v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E, str. 139 (v primeru, ko predsednik senata odredi, da se narok zvočno ali slikovno snema po prvem odstavku 125.a člena ZPP, se zvočni posnetek naroka dobesedno prepiše v zapisnik).
² Tako tudi VSL sodba I Cp 2262/2012 z dne 17. 4. 2013.
³ Dopis sodišča z dne 26. 4. 2018 na list. št. 204, vloga tožnika z dne 18. 5. 2018 na list. št. 216, dopis sodišča z dne 22. 5. 2018 na list. št. 217, vloga tožnika z dne 6. 9. 2018 na list. št. 240, elektronsko sporočilo sodišča z dne 10. 9. 2018 na list. št. 242, elektronsko sporočilo (poizvedba) sodišča z dne 11. 9. 2018 ter uradni zaznamek sodišča z dne 21. 9. 2018 na list. št. 243, vloga (prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb) tožnika z dne 20. 9. 2018 na list. št. 246 in sklep sodišča o podaljšanju roka na naroku dne 27. 9. 2018.