VSM Sodba in sklep III Cp 214/2019

A

O pritožbah zoper sodbo:

I. Pritožbi tožene stranke in pritožbi otroka G. G. zoper odločbo o stikih (točka III in IV izreka prvostopne sodbe) se delno ugodi in se izpodbijana odločba o stikih spremeni tako, da glasi:

„III. Stiki med otrokom: G. G., roj. in očetom: B. B., roj. se določijo tako, da potekajo:

preko komunikacije s pismi in preko daril, in sicer tako, da oče pisma oziroma darila preda CSD Maribor, nakar CSD Maribor G. obvesti o prejetih pismih in darilih ter se z njo dogovori o času, kraju in načinu vročitve prejetih pisem in daril. V kolikor G. prejetih pisem in daril ne želi sprejeti, CSD Maribor pisma in darila hrani v varovanem prostoru do prevzema le-teh po G., najdalje pa do G. polnoletnosti, ko G. ponovno pozove k prevzemu pisem in daril. V kolikor G. po tem pozivu prevzem pisem in daril odkloni, se ta vrnejo otrokovemu očetu B. B.;

na način, da otrokova mama M. M. dvakrat mesečno, in sicer enkrat v začetku meseca, enkrat pa v sredini meseca po e-pošti otrokovega očeta obvesti o šolanju in zdravstvenem stanju G., z vsebino te pošte pa seznani tudi G.;

IV. Stiki med otrokom: N. G., roj. in očetom: B. B., se določijo tako, da potekajo:

preko komunikacije s pismi in preko daril, in sicer tako, da oče pisma oziroma darila preda CSD Maribor, nakar CSD Maribor N. obvesti o prejetih pismih in darilih ter se z njo dogovori o času, kraju in načinu vročitve prejetih pisem in daril. V kolikor N. prejetih pisem in daril ne želi sprejeti CSD Maribor pisma in darila hrani v varovanem prostoru do prevzema le-teh po N., najdalje pa do N. polnoletnosti, ko N. ponovno pozove k prevzemu pisem in daril. V kolikor N. po tem pozivu prevzem pisem in daril odkloni, se ta vrnejo otrokovemu očetu B. B.;

na način, da otrokova mama M. M. dvakrat mesečno, in sicer enkrat v začetku meseca, enkrat pa v sredini meseca po e-pošti otrokovega očeta obvesti o šolanju in zdravstvenem stanju otroka N. G. , z vsebino te pošte pa seznani tudi N.;“

II. Pritožbi tožeče stranke zoper odločbo o preživninski obveznosti tožnika se delno ugodi in se izpodbijana odločba v tretjem odstavku točke VII izreka spremeni tako, da se za zapisom dne 21. 9. 2017 v znesku 150,00 EUR doda zapis „dne 30. 10. 2017 v znesku 150,00 EUR“.

III. V ostalem se pritožba tožene stranke, pritožba otroka G. G. in pritožba tožeče stranke zavrneta in v nespremenjenem izpodbijanem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

B

O pritožbah zoper sklep:

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep o denarnem kaznovanju toženke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba tožene stranke zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške za pritožbo zoper sklep o denarnem kaznovanju toženke in zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče otroka pravdnih strank G. G., roj. dodelilo v varstvo in vzgojo mami, toženki M. M. (točka I izreka). Odločilo je, da je stalno prebivališče G. na naslovu matere (točka II izreka).

V odločbi o stikih hčera z očetom (točka III in IV prvostopnega izreka) je odločilo, da stiki med G. in N. (ta je rojena 2. in je že pravnomočno s sodbo sodišča dodeljena v varstvo in vzgojo materi) potekajo posredno, in sicer preko komunikacije s pismi in preko daril. Oboje se izvaja na šoli, ki jo otroka obiskujeta (G. gimnazijo v Mariboru, N. Osnovno šolo P. v Mariboru) tako da oče pisma oziroma darila preda razredniku ali šolskemu psihologu, nakar šola prejeto izroči otroku v prostoru, kjer bo imel le-ta možnost kadarkoli nemoteno prebrati oziroma pregledati prejeto pošto oziroma darila. Šola je dolžna pisma hraniti v zavarovanem prostoru do konca šolanja otrok na šoli ter jima jih nato osebno izročiti. Enako velja za darila, razen v kolikor otroka teh ne bi že prej sprejela in odnesla domov. Nadalje je posredne stike določilo na način, da mama otrok (toženka) dvakrat mesečno po e-pošti očeta otrok (tožnika) obvesti o vsem, kar zadeva otroka (hčerki), z vsebino pošte pa seznani tudi obe hčeri ter da mama konec šolskega leta in konec decembra tekočega leta pošlje očetu fotografije otrok, pred tem pa o tem seznani otroka.

V odločbi o preživninski obveznosti roditeljev je zavezalo:

toženko (mater), da je dolžna plačati za preživljanje G. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno od 26. 6. 2015 do 12. 6. 2016 na TRR tožnika (točka V izreka);

tožnika (očeta), da je dolžan plačati za preživljanje G. preživnino v znesku 287,00 EUR mesečno od 13. 6. 2016 do 31. 5. 2017 na TRR toženke ter da se tako določena preživnina zniža za plačilo izvršeno dne 26. 5. 2017 v znesku 375,00 EUR (točka VI izreka);

tožnika, da je dolžan plačati za preživljanje G. preživnino v znesku 245,00 EUR mesečno od 1. 6. 2017 do 7. 11. 2017 na TRR toženke in da se tako določena preživnina zniža za plačila izvršena dne 23. 6. 2017 v znesku 150,00 EUR, dne 11. 7. 2017 v znesku 150,00 EUR, dne 20. 7. 2017 v znesku 150,00 EUR, dne 21. 9. 2017 v znesku 150,00 EUR, in dne 30. 11. 2017 v znesku 150,00 EUR (točka VII izreka);

tožnika, da je dolžan plačevati za preživljanje G. preživnino v znesku 205,00 EUR mesečno od 18. 11. 2017 dalje na TRR toženke in da se tako določena preživnina zniža za plačila izvršena dne 18. 12. 2017 v znesku 100,00 EUR, 22. 11. 2018 v znesku 100,00 EUR, dne 12. 2. 2018 v znesku 100,00 EUR, dne 15. 3. 2018 v znesku 100,00 EUR, dne 23. 4. 2018 v znesku 100,00 EUR, dne 15. 5. 2018 v znesku 100,00 EUR, dne 22. 6. 2018 v znesku 100,00 EUR in dne 16. 7. 2018 v znesku 100,00 EUR (točka VIII izreka).

V presežku je zahtevke pravdnih strank po tožbi in nasprotni tožbi zavrnilo (točka IX izreka).

V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pravdnega postopka (točka X izreka).

2S sklepom o odmeri nagrade izvedencu je prvostopno sodišče izvedencu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v znesku 848,00 EUR upoštevaje DDV v skupnem znesku 1.034,56 EUR.

3S sklepom o denarnem kaznovanju je toženko obsodilo na plačilo denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR in v znesku 500,00 EUR, katero je dolžna toženka plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na TRR Okrožnega sodišča v Mariboru.

4Zoper sodbo sta pritožbo vložili obe pravdni stranki ter otrok G. G.. Zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu in sklep o denarni kazni je pritožbo vložila tožena stranka.

K sodbi:

5Tožena stranka prvostopno sodbo z zelo obširno pritožbo izpodbija v odločbi o stikih očeta z hčerama (točka III in IV izreka prvostopne sodbe), v odločbi o preživninski obveznosti toženke (točka V izreka), v odločbi o preživninski obveznosti očeta (točka VI, VII, VIII ter IX prvostopnega izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka X izreka). Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava.

Osrednji pritožbeni ugovor zoper odločbo o stikih otrok z očetom je ta, da se naj ti izvajajo preko pristojnega CSD, ne pa preko šol, v katerih se otroka izobražujeta. Posredni stiki, da mama dvakrat mesečno očeta otrok po e-pošti obvesti o vsem kar zadeva hčerki, pa tudi niso v korist otrok, ker hčeri tudi takšno obliko stikov z očetom odklanjata. Zraven tega pa poslovanje po e-pošti ni varno glede varstva osebnih podatkov. Enako velja za pošiljanje fotografij otrok očetu dvakrat letno.

Nepravilno je tudi določena preživninska obveznost toženke za G. v mesečnem znesku 287,00 EUR za obdobje od 26. 6. 2015 do 12. 6. 2016, ker v navedenem obdobju toženka (mati) za otroka zaradi izjemno slabih premoženjskih razmer (brezposelnost) in preživljanja (šolanja) N., ki je že v tistem obdobju živela pri mami, preživnine ni bila sposobna plačevati. Nasprotno pa je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo premoženjske razmere očeta za obdobje 1. 6. 2017 do 17. 11. 2017 (v tem obdobju je oče dolžan za G. plačevati mesečno preživnino v znesku 245,00 EUR) in za obdobje od 18. 11. 2017 dalje (od takrat je oče zavezan za G. plačevati 205,00 EUR mesečne preživnine), ker se oče otroka ukvarja s konjeništvom in s tem da služi znatno večja denarna sredstva, kot jih je ugotovilo prvostopno sodišče. Oče je za G. glede na svoje premoženjske razmere sposoben plačevati preživnino v mesečnem znesku 287,00 EUR za celotno vtoževano obdobje. Pri že izvršenih plačilih pa je potrebno upoštevati vrstni red poplačila zapadlih preživninskih obrokov „po določbi 288. člena ZOR“.

Prvostopnemu sodišču pritožba očita tudi kršitev procesnih pravic, ker je nedopustno zavrglo predlog tožene stranke za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče in tudi nedopustno zavrglo predlog za izločitev sodnice.

Odločba o pravdnih stroških pa je tudi v nasprotju s koristmi otroka.

Priglaša pritožbene stroške.

6V skladu z določbo tretjega odstavka 410. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožbo (ta je po vsebini primerljiva s pritožbo toženke) zoper sodbo vložila tudi otrok G. G.. Prvostopno sodbo izpodbija v odločbi o stikih (točka III in IV prvostopnega izreka) ter v odločbi o preživninski obveznosti (točka V, točka VI, točka VII in točka VIII, vse v zvezi s točko IX, prvostopnega izreka). Izpodbija tudi odločbo o pravdnih stroških (točka X izreka). Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava z navezovanjem na kršitve človekovih in otrokovih pravic po Ustavi RS in konvencijah o otrokovih pravicah.

V pritožbi uveljavlja prvotno celotno razveljavitev odločbe o stikih z očetom, ker z očetom ne želi nobenih stikov, tudi posrednih ne. Vse stike odklanja zaradi psihičnega in fizičnega nasilja očeta nad njo, pred očetom hoče mir in očeta ne želi videti oziroma imeti kakršnihkoli stikov z njim. Prisotnost očeta jo spravlja v stresno situacijo. Stara je 15 let in ne želi imeti nobenih stikov z očetom. Tako tudi ni nobene potrebe, da mati očetu dvakrat mesečno po e-pošti pošilja obvestila „o vsem kar zadeva hčer“ in tudi ni potrebe, da mati očetu dvakrat letno pošilja njene fotografije. Ob navedenem pritožbenem izvajanju navaja dogodek iz božičnega koncerta z dne 16. 12. 2018 v Stolni cerkvi v Mariboru, ko se ji je oče želel približati in ji nekaj sporočiti, kar jo je spravilo v stres in tudi strah. Nobenih stikov z očetom ne želi, kar velja tudi za sestro N. in je zato potrebno ukiniti vse stike hčera z očetom. Podrejeno predlaga stike preko pristojnega CSD, ker so stiki otrok z očetom v šolah preveč stresni za otroka.

V pritožbi zoper odločbo o preživninski obveznosti navaja, da je odločitev sodišča o plačilu preživnine zanjo v obdobju od 26. 6. 2015 do 12. 6. 2016, ki jo je dolžna plačati mati, neutemeljena, ker je mati v navedenem obdobju bila tako slabih premoženjskih razmer, da preživnine ni zmogla. Preživljati je mogla še N.. Preživnina s strani očeta pa je glede na premoženjske razmere očeta (ta svoje dejanske dohodke, ki jih prejema iz konjeništva skriva) v vseh obdobjih prenizko določena. Že prejeta plačila zapadle preživnine pa je potrebno poračunati po vrstnem redu poplačil kot določa to Zakon o obligacijskih razmerjih. Prvotno se poračunajo obresti in nato glavnica. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev oziroma spremembo preživninske obveznosti tako, da se zahtevek na plačilo preživnine po materi zavrne, očeta pa obsodi na plačilo preživnine v znesku 287,00 EUR za celotno vtoževano obdobje.

Prvostopnemu sodišču pritožba očita tudi kršitev procesnih pravic, ker je nedopustno zavrglo predlog tožene stranke za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče in tudi nedopustno zavrglo predlog za izločitev sodnice.

Odločba o pravdnih stroških je tudi v nasprotju s koristmi otrok. Pravdni stroški naj bremenijo očeta.

Priglaša pritožbene stroške.

7Tožeča stranka posebej navaja, da ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča o stikih hčera z očetom, ker ne želi dodatno oteževati življenja hčera, ki sta povsem pod maminim vplivom in zato izključujeta očeta iz svojega življenja. Prvostopno sodbo izpodbija v odločbi o preživninski obveznosti v točkah VI do IX izreka, to je v obveznosti plačila preživnine tožnika (očeta) hčerki G.. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo mesečnih izdatkov potrebnih za preživljanje G.. Preživninske potrebe hčerke G. ne znašajo 574,00 EUR mesečno, kot je nepravilno presodilo prvostopno sodišče. Ob taki presoji je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo, da stroški prehrane znašajo 99,00 EUR mesečno, ker se G. pretežno prehranjuje v šoli, kjer pa ni zavezanka za plačilo prehrane. Izdatki za šolske potrebščine, športne, naravoslovne in kulturne dneve tudi ne znašajo 50,00 EUR mesečno temveč največ 20,00 EUR mesečno, stroški glasbene šole pa ne znašajo 40,00 EUR mesečno temveč le 29,00 EUR mesečno, kar izhaja iz predloženih računov glasbene šole. Stroški za šolske in interesne dejavnosti v znesku 47,00 EUR mesečno pa se podvajajo s stroški že navedenega šolanja otrok. Tako ti ne znašajo 47,00 EUR mesečno temveč manj. Izdatek za zdravila pa tudi ne more znašati 30,00 EUR mesečno, ker otrok zdravila za avtoimunsko bolezen v zvezi z izpadanjem las dobiva na brezplačen recept. Neizkazan je tudi znesek za mobitel v višini 15,00 EUR mesečno. Bivalni stroški za enega družinskega člana v družini toženke pa tudi ne morejo znašati 125,00 EUR mesečno, kot je presodilo prvostopno sodišče. Prvostopno sodišče je tudi zmotno ugotovilo premoženjske razmere tožnika in toženke. Tako pri tožniku ni v zadostni meri upoštevalo, da je dolžan preživljati kar tri otroke (za N. je zavezan že plačevati preživnino v znesku 287,00 EUR, za G. v znesku 205,00 EUR, dolžan pa je preživljati še svojega sina A. in mu tako po plačilu preživninskih obveznosti ne ostane ničesar za lastno preživljanje in tudi ne za plačilo prispevka kmetovalca na manjši kmetiji v znesku 190,00 EUR mesečno. Do sedaj so mu pri vseh plačilih pomagali starši in partnerka, ki pa tega niso dolžni, ker je otroke dolžan preživljati sam. S prihodki nekaj čez 600,00 EUR mesečno pa tega ni zmožen. Kot dohodek tožnika je prvostopno sodišče tudi zmotno upoštevalo prilive konjeniškega kluba v obdobju od 1. 1. 2018 do 20. 5. 2018 v skupni višini 16.295,00 EUR, ker je to dohodek društva ne pa njegov dohodek. Pri tem tudi niso bili upoštevani stroški poslovanja društva, pri čemer iz uradnih podatkov AJPES-a izhaja, da je v letu 2017 društvo izkazovalo negativno poslovanje v višini 510,91 EUR, ker so bili odhodki večji od prihodkov. Pri določitvi preživninske obveznosti v znesku 245,00 EUR mesečno za obdobje od 1. 6. 2017 do 17. 11. 2017 pa sodišče ni upoštevalo oktobrskega plačila v znesku 150,00 EUR. Navedeno plačilo navaja v razlogih izpodbijane sodbe, v izreku sodbe pa je izpadlo. Podana je bistvena kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da pritožbi v celoti ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

8Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe toženke in otroka G., za katero navaja, da pritožba ni odraz otrokove volje. Dogodek iz meseca decembra 2018 pa je povsem prirejen za potrebe pritožbe in ne ustreza dejanskemu stanju. Sicer pa se lahko otrok pritožuje le zoper odločbo o dodelitvi otroka in stiki otroka s starši. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe toženke in otroka G.. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

9Zoper pritožbo tožnika sta vložila odgovor toženka in otrok G.. Zavzemata se za zavrnitev pritožbe očeta in ugoditev pritožbam toženke in otroka. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

10Pritožbe so delno utemeljene.

11V predmetni zadevi je že pravnomočno odločeno¹ o razvezi zakonske zveze pravdnih strank, dodelitvi hčerke N. G. B., roj. 12. 2. v varstvo, vzgojo in oskrbo materi ter o preživninski obveznosti očeta v znesku 287,00 EUR mesečno za hčerko N.. Pravdni stranki in otrok G. G. v ponovljenem postopku ne izpodbijata odločitve o dodelitvi G. v varstvo, vzgojo in oskrbo toženki in tudi ne odločitve prvostopnega sodišča o določitvi stalnega prebivališča G.. Predmet pritožbenega izpodbijanja so po sodišču prve stopnje določeni stiki očeta z G. in N. ter plačila preživnine za G. po očetu in materi. Predmet pritožbenega izpodbijanja je tudi odločitev o stroških pravdnega postopka.

O pritožbi toženke in otroka G. G. zoper odločbo o stikih:

12Po določbi 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v primeru razveze zakonske zveze sodišče obvezno odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Preden sodišče odloči mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena ZZZDR). Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je otrokova korist² prvotna (temeljna) predpostavka za določitev obsega in načina stikov otroka s staršem, s katerim ne živi. Drugoten, vendar zelo pomemben namen stikov pa je ta da starš, pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka ter se seznanja z otrokovim razvojem. Ne le otrokova pravica stika s staršem, temveč tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Gre za starševsko pravico, ki jo Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (glej 53. in 54. člen Ustave RS), ki jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94) v 8. členu posebej opredeljuje kot pravico do družinskega življenja.

13Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je prvostopno sodišče na podlagi izpovedb in postopanja tožnika in toženke, mnenj in izjav njunih hčera, strokovnih poročil CSD Maribor ter izvedenskih mnenj izvedencev Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani v okviru katere sta izvedensko mnenje izdelala izvedenca dr. B. Z. in dr. M. R. M. (nadalje Komisija) in izvedenca dr. T. R. pravilno zaključilo, da sta starša otrok po razpadu njune zakonske skupnosti razvila stanje medsebojnega merjenja moči in v tem nerešenem medsebojnem razmerju vplivala na navezovanje hčera, pri čemer je bil oče bolj impulziven, drobnjakarski, in sicer manj socialno spreten, mama pa je v večji meri ovirala stike hčera z očetom ter s svojim ravnanjem hčerki vzpodbujala k izključitvi očeta iz njunega življenja. Mama deklic je s simbiotičnim in odvisnostnim odnosom s hčerama ter s povečanim nadzorom, zlasti nad G., odločilno vplivala k njunemu subjektivnemu dojemanju očeta, v posledici katerega sta (N. že od vsega začetka, G. pa tekom tega postopka) pričeli povsem odklanjati stike z očetom. Zaradi takšnega medsebojnega odnosa staršev, zlasti pa zaradi postopanja matere imata deklici (tako Komisija) akutno resno čustveno motnjo na ravni navezovanja z očetom, ki se kaže v tem, da lahko hčerki oblikujeta navezovalni odnos z mamo le ob popolni izključitvi očeta.

14Ob navedenem izključevanju očeta iz življenja otrok (obe hčeri, N. je stara 13 let, G. pa 15 let, sedaj izjavljata, da ne želita imeti nobenih stikov z očetom, tudi posrednih ne), pri čemer iz vseh izvedenskih mnenj izhaja, da sta tako oče kot mati sposobna starševske funkcije in da prekinitev stikov z očetom, ni v korist otrok, pri osebnih stikih pa je tudi zaradi odklanjanja stikov nesmiselno vztrajati, se je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilno oprlo na določbo petega odstavka 106. člena ZZZDR in odločilo, da se stiki ne ukinejo, temveč se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, in sicer preko komunikacije s pismi in preko daril, ki jih oče pošilja otrokoma, ta pa jih po svoji želji sprejemata in preko obveščanja matere o stanju in razvoju hčera in pošiljanja fotografij hčera očetu. S takšnimi minimalnimi posrednimi stiki očeta s hčerama se prvotno varujejo koristi otrok, ker se vsaj na takšni ravni ohranja minimalna naravna vez med očetom in hčerama ter hkrati ohranja čustvena vez med očetom in hčerama ter s tem v danem primeru varuje pravica očeta (ta nikakor ni ogrožujoč za otroka) do družinskega življenja, to je pravica do stika s svojima hčerama. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče zavrnilo smiselna pritožbena izvajanja tožene stranke in pritožbo otroka G. za ukinitev stikov očeta s hčerama. Pritožbena izvajanja otroka G. G. za ukinitev stikov med N. G.. in očetom pa je bilo potrebno zavrniti tudi iz razloga, ker otrok G. G. ni pasivno legitimirana v postopku za določitev stikov med N. G. in njenim očetom.

15Delno je bilo pritrditi pritožbi tožene stranke in pritožbi otroka G. G. zoper odločbo o stikih hčera z očetom, in sicer glede institucije, preko katere se naj izvršujejo stiki s pismi in preko daril. Za posredovanje navedene komunikacije je od šol, kjer se izobražujeta otroka, pristojnejši CSD, ki zraven kurirske naloge lahko hkrati kot strokovni organ spremlja razvoj odnosov v razpadli in skregani družini. Zraven tega pa se z določitvijo CSD izogne morebitnim stresnim srečanjem med hčerama in očetom na šoli. Glede na obsežnost spora med staršema otrok in zlasti glede na postopanje matere, ki na vse možne načine (neodzivnost na pomoč po strokovnih službah, izogibanje vabilom izvedenca na razgovor, zavlačevanja postopka s procesnimi dejanji, ustvarjanje videza ogroženosti otrok po očetu), pa je tudi potrebno točno določiti o čem mora mama dvakrat mesečno po e-pošti obveščati očeta. Zato ne zadostuje zapis „o vsem, kar zadeva hčerki“, temveč je očetu otrok dolžna sporočati bistveno, in sicer o šolanju in zdravju otrok. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče poseglo v odločbo o stikih otrok z očetom, kot je razvidno pod točko A I izreka te odločbe.

O pritožbi toženke in otroka G. G. ter pritožbi tožnika zoper odločbo o preživnini:

16Dolžnost preživljanja in pravila za določitev preživnine so določena v prvem odstavku 123. člena³, v 129. členu ⁴ in 129.a členu ZZZDR⁵. Na podlagi navedenih določb se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri tem pa so potrebe in zmožnosti vselej soodvisne. V kakšni meri bo mogoče zadostiti potrebam otroka je odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne potrebe otroka, nato tudi potrebe v zvezi z izobraževanjem in vzgojo, sledijo potrebe v zvezi z oddihom in razvedrilom⁶. Velja vrednotni pristop.

17Prvostopno sodišče je izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč ugotavljalo potrebe G. in materialne ter pridobitne zmožnosti njenih staršev. Pri tem je, na kar utemeljeno opozarja pritožba tožnika nekoliko precenilo mesečne potrebe otroka iz naslova izdatkov za zdravila (ta se dejansko lahko dobijo na brezplačen recept) ter stroške šolanja G., kar pa vrednotno odločilno ne vpliva na ugotovljene mesečne potrebe za preživljanje G.. Te znašajo okrog 550,00 EUR mesečno. Prvostopno sodišče pa je tudi povsem pravilno ugotovilo materialne in pridobitne zmožnosti tako očeta kot matere G. (točka 35 do 44 razlogov izpodbijane sodbe) ter glede na ugotovljene potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti njene matere in očeta povsem pravilno določilo preživnino, ki jo je za G. dolžna plačevati mama v času, ko je G. živela pri očetu in preživnino, ki jo je za G. dolžan plačevati oče po tem, ko je G. šla živet nazaj k materi. Pri taki določitvi preživnine je pri materi upoštevalo tudi začasno nezaposlenost matere in nezaposlenost njenega očeta, da je oče za hčerko N. v obdobju, ko je G. živela pri njem plačeval enako višino preživnine kot jo je dolžna sedaj plačati mati za G. za obdobje, ko je ta živela pri očetu. Prvostopno sodišče pa tudi ni spregledalo, da se oče otrok ukvarja s konjerejo in da sta tako mati kot oče otrok na svoj TRR v vsem navedenem obdobju prejela kar znatna denarna sredstva, da se je mati otrok 1. 6. 2017 zaposlila na Centru za sluh in govor v M. in da se je očetu v novi partnerski zvezi rodil sin A.. Vse navedeno je prvostopno sodišče v navedenih točkah razlogov izpodbijane sodbe upoštevalo in sklepčno ter pravilno navedlo razloge za določitev višine mesečne preživnine v posameznih obdobjih tako za mater kot očeta. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke ter tudi G., so neutemeljena. V zvezi s pritožbo G. zoper odločbo o preživninski obveznosti je še dodati, da je otrok pri določitvi preživnine aktivna stranka (preživnina se odmeri otroku, ne pa njegovemu roditelju), kljub temu da Zakon o pravdnem postopku - ZPP v postopku v sporih med starši in otroki o preživljanju otrok ne predvideva, da bi otrok izrazil svoje mnenje. Ker obveznost plačila preživnine predstavlja koristi otroka pa so neupoštevna pritožbena izvajanja G. v smeri neplačila preživnine zanjo po materi.

18Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da sta starša (tudi oče otrok) sposobna otroke preživljati in zato ni pritrditi pritožbenim izvajanjem tožnika, da je pri ugotavljanju nepokritih mesečnih življenjskih potreb G. potrebno odšteti prejeti otroški dodatek. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na odločbo VSRS II Ips 186/2016 v katerem je sprejeto stališče, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek.

19Prvostopno sodišče je tudi pravilno opravilo poračun že plačane z odmerjeno preživnino za posamezna obdobja izvršenih plačil preživnine po tožniku in s takim poračunom ni kršeno pravilo o vrstnem redu poplačila denarne terjatve po določbi 288. člena Obligacijskega zakonika - OZ, kot zatrjujeta pritožbi toženke in G..

20Prvostopno sodišče je pri določitvi preživnine, katero je dolžan plačati oče v znesku 245,00 EUR za obdobje od 1. 6. 2017 do 17. 11. 2017, v izreku sodbe prezrlo, če ne že administrativno zmotno izpustilo, da je toženec v navedenem obdobju G. plačal tudi dne 30. 10. 2017 preživnino v znesku 150,00 EUR in je za to izvršeno plačilo potrebno znižati preživninsko obveznost toženca za navedeno obdobje. Navedeno napako je odpravilo pritožbeno sodišče kot je razvidno pod točko A/II izreka te odločbe.

K odločbi o pravdnih stroških:

21Prvostopno sodišče je pravilno odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pravdnega postopka, ker je postopek tekel zaradi razveze zakonske zveze ter varovanja koristi skupnih otrok pravdnih strank. Podlaga za takšno odločitev je v določbi 413. člena ZPP.

K pritožbenemu ugovoru o zavrženju predloga za delegacijo pristojnosti in izločitve sodnice in predsednikov sodišč:

22Prvostopno sodišče je povsem pravilno predlog tožene stranke za delegacijo pristojnosti in predloge za izločitev sodnice in predsednikov sodišč zavrglo, ker je o predlogu za delegacijo pristojnosti predhodno že odločilo Vrhovno sodišče in predlog zavrnilo, o izločitvi razpravljajoče sodnice oziroma predsednikov sodišč pa je bilo predhodno že kar osemkrat odločeno. Pri tem ima prvostopno sodišče tudi prav, da navedena predloga dejansko predstavljata zlorabo procesnih pravic v smeri zavlačevanja postopka.

23Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka pod točko A te odločbe (353. in 358. člen ZPP).

24Pritožnikom je pripisati neznaten pritožbeni uspeh, zraven tega pa so tudi predmet pritožbene presoje koristi skupnih otrok in zato je pritožbeno sodišče po načelu prostega preudarka, določenega v 413. členu ZPP odločilo, da stranke krijejo same svoje pritožbene stroške.

K sklepu o odmeri nagrade izvedencu:

25S sklepom o odmeri nagrade izvedencu je prvostopno sodišče Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v znesku 848,00 EUR, upoštevaje 22% DDV v znesku 186,56 EUR, pa odmerilo nagrado v skupnem znesku 1.034,56 EUR (točka I do III prvostopnega izreka). V točki IV izreka je odločilo, da plačilo odmerjene nagrade izvrši finančno računovodska služba sodišča iz proračunskih sredstev sodišča ter ga nakaže na račun strokovne institucije. Plačilo nagrade se izvede v skladu s četrtim odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (točka V izreka).

26Prvostopni sklep z izjemno obširno pritožbo izpodbija toženka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitve človekovih in otrokovih pravic. V pritožbi izpostavlja, da razpravljajoča sodnica ni upoštevala roka za izdelavo izpodbijanega sklepa, z izpodbijanim sklepom pa je stroške izvedenca naložila v plačilo toženki. V pritožbi nadalje navaja, da izvedenca nista opravila svojega dela in jim zato nagrada ne pripada, pri čemer se pritožba sklicuje tudi na odločbe o BPP za N. G., G. G. ter M. M.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da je stroške izvedenca dolžan plačati B. B. in je dolžan pritožnici povrniti pritožbene stroške.

27Pritožba ni utemeljena.

28Z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče s plačilom nagrade izvedencu za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja ni obremenilo toženke, kot zmotno navaja pritožba. Z izpodbijanim sklepom je le odmerilo nagrado izvedencu in odločilo (točka IV izreka), da plačilo odmerjene nagrade izvrši finančno računovodska služba sodišča iz proračunskih sredstev sodišča. Nasprotna pritožbena izvajanja s sklicevanjem, da je z izpodbijanim sklepom stroškovno obremenjena toženka, da naj te stroške plača tožnik in s sklicevanjem na BPP toženke in njenih otrok, so v nasprotju z odločitvijo prvostopnega sodišča in s tem neutemeljena.

29Prvostopno sodišče je nagrado izvedencu (ta je nesporno na glavni obravnavi podal predvsem glede na izvajanja toženke in njenih pooblaščencev dolgotrajno in obširno ustno dopolnitev že izdelanega pisnega izvedenskega mnenja z dodatno obrazložitvijo že sprejetih stališč v pisnem izvedenskem mnenju) odmerilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kar vse je tudi ustrezno obrazložilo in tako prvostopnemu sodišču tudi ni očitati nepravilne odmere nagrade izvedencu.

30Toženka s pritožbo ni uspela in zato sama krije pritožbene stroške zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.

31Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

K sklepu o izreku denarne kazni toženki:

32S sklepom o denarnem kaznovanju toženke na podlagi 11. člena ZPP je prvostopno sodišče toženki izreklo denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic v posledici vložitve predloga za delegacijo pristojnosti in zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, ki jih je tožena stranka podala v vlogi dne 16. 8. 2018 ob 08:57 uri. Navedeno vlogo je tožena stranka na sodišče vložila tik pred navedenega dne razpisano glavno obravnavo ob 09:00 uri. Z istim sklepom je prvostopno sodišče toženki izreklo še denarno kazen v znesku 500,00 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic v posledici vložitve zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice na samem naroku za glavno obravnavo.

33Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve človekovih in otrokovih pravic. Primaren pritožbeni ugovor je, da je prvostopno sodišče toženko kaznovalo za ravnanje njenih pooblaščencev v vlogi z dne 16. 8. 2018 pred pričetkom naroka in za ravnanje na samem naroku, na katerem toženka sploh ni bila prisotna. Ni podana pasivna legitimacija toženke za kaznovanje po določbi 11. člena ZPP. V nadaljnjih obširnih pritožbenih izvajanjih pritožba zatrjuje, da je izpodbijani sklep tudi po vsebini odločitve neutemeljen. Tožena stranki je kršena pravica do osebnega izražanja, ni dejanske podlage za kaznovanje stranke, vsa pravna sredstva so bila predlagana v korist stranke in ne zaradi zavlačevanja postopka, pooblaščenci stranke pa so dolžni postopati v korist stranke. Izpodbijani sklep pa je tudi v nasprotju s koristmi otrok. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

34Pritožba je utemeljena.

35Po določbi 11. člena ZPP si morajo sodišče, stranke in drugi udeleženci postopka prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena ZPP). Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR (tretji odstavek 11. člena ZPP).

36Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZPP je za zlorabo procesnih pravic dopustno kaznovati tistega udeleženca pravdnega postopka (stranke, intervenient, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci), ki stori takšno zlorabo. V obravnavanem primeru, kot utemeljeno navaja pritožba, je vlogo z dne 16. 8. 2018 (ta je na sodišče bila vložena dejansko tik pred začetkom glavne obravnave, ki je bila tega dne razpisana ob 09:00 uri), v kateri je podan ponavljajoč se predlog za delegacijo pristojnosti in ponavljajoča zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice, vložil pooblaščenec toženke V. C., odvetnik v S. K.. Zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice na glavni obravnavi pa je podala pooblaščenka toženke E. G., dipl. pravnica s pravniškim državnim izpitom. Na navedeni glavni obravnavi toženka osebno ni bila navzoča. Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da je toženka svoja pooblaščenca posebej in izrecno pooblastila za vložitev navedenega predloga za delegacijo pristojnosti oziroma zahteve za izločitev sodnice. To pa pomeni, da so procesna dejanja, ki po presoji prvostopnega sodišča predstavljajo zlorabo procesnih pravic (namen zavlačevanja postopka v nasprotju s koristmi otrok in namenom škodovati tožniku - očetu otrok), vložila pooblaščenca toženke, ne pa toženka osebno. Ker toženka ni vlagateljica oziroma predlagateljica procesnih dejanj, ki predstavljajo zlorabo procesnih pravic, ni podlage za njeno denarno kaznovanje po določbi 11. člena ZPP.

37Po taki presoji se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi izvajanji tožene stranke.

38Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

39Tožena stranka s pritožbo zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ni uspela in zato krije sama svoje stroške pritožbe zoper navedeni sklep. S pritožbo zoper sklep o odmeri denarne kazni je tožena stranka uspela, ker pa je navedeni sklep izdan v pravdi v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med straši in otroki, v katerem je že izdana sodba s stroškovno odločbo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške, je pritožbeno sodišče tudi glede pritožbenih stroškov zoper sklep o odmeri denarne kazni odločilo, da tožena stranka tudi te stroške krije sama.

¹ Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 658/2013 z dne 27. 5. 2015 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 951/2015 z dne 24. 11. 2015.
² Starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja (drugi odstavek 5.a člena ZZZDR).
³ Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.
⁴ Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.
⁵ Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
⁶ Tako sodba VSRS II Ips 186/2014 in tej sodbi spremljajoča sodna praksa nižjih sodišč.