VSL Sodba I Cpg 590/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 48/2016 z dne 17. 6. 2016 (1. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.158,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2V obrazložitvi je pojasnilo, da je bila 20. 11. 2015 med pravdnima strankama, tožečo stranko kot (pod)najemodajalko in toženo stranko kot (pod)najemnico, sklenjena Pogodba o poslovnem sodelovanju (v nadaljevanju Pogodba), ki po vsebini predstavlja podnajemno pogodbo za poslovni prostor. Sklenjena je bila za čas petih let. Ugotovilo je, da je tožena stranka to pogodbo kršila, ker je poslovni prostor v nasprotju z 10. členom Pogodbe uporabljala za dejavnost beljenja zob. Zato je tožeča stranka na podlagi prve alineje 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) od pogodbe utemeljeno odstopila.

Pritožba in odgovor na pritožbo

3Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi je navedla, da je tožba nesklepčna, ker je tožeča stranka zamenjevala instituta odstop od pogodbe in odpoved najemnega razmerja ter pravna sredstva, ki so namenjena pravnemu varstvu teh institutov. Sodišče prve stopnje pa tožeče stranke na to tudi ni opozorilo. Poleg tega je tudi sodišče prve stopnje nedosledno uporabljalo izraze kršitev pogodbe, odstop od pogodbe in odpoved pogodbe. Zato je nepravilno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega ni bilo jasno, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedovala ali je od nje odstopila. Če je od nje odstopila, bi to morala storiti z običajnim dopisom, ki bi ga vročila toženi stranki, vendar pa tega ni storila. Tožena stranka je vlogo z dne 9. 6. 20161 prejela šele skupaj z izpraznitvenim nalogom. Ker sodišče prve stopnje ni preverilo vseh predpostavk za vložitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga, je bistveno kršilo določbe postopka. Sicer pa bi lahko tožeča stranka v primeru utemeljenega odstopa od pogodbe pravno varstvo dosegla le s tožbo na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Ker takšne tožbe ni vložila, bi moralo sodišče prve stopnje predmetno tožbo zavreči. Tožena stranka je nasprotovala tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je poslovni prostor uporabljala nezakonito. Trdila je, da bi sodišče prve stopnje moralo pogodbena določila razlagati v smislu drugega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Ker skupnega namena pogodbenikov ni ugotavljajo, je bistveno kršilo določbe ZPP. Poleg tega bi moralo tudi presoditi, ali sploh gre za takšno kršitev, zaradi katere pravno razmerje med pravdnima strankama ne more obstati. Ker tega ni storilo, je nepravilno uporabilo materialno pravo. Kršilo je tudi procesna določila, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, ali je kršitev sploh obstajala oziroma ali je bila (ne)bistvena. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi. Zahtevala je povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

4Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrže, podredno pa zavrne. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5Pritožba ni utemeljena.

6Pravno podlago za odločitev v tem sporu, poleg Pogodbe, predstavljajo določila ZPSPP, ki urejajo prenehanje najemnega razmerja in se smiselno uporabljajo tudi za podnajemne pogodbe (prim. 32. člen ZPSPP).

Odgovor na pritožbeni očitek, da ni bilo jasno, kaj je predmet postopka

7Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da ZPSPP loči med odpovedjo (24. člen ZPSPP) in odstopom od najemne pogodbe (28. člen ZPSPP). Razlika je (med drugim) v tem, da se pogodba lahko odpove ne glede na obstoj krivdnega razloga, odpovedni rok pa znaša najmanj eno leto. Odstop od pogodbe pa je dovoljen le, če so podani krivdni razlogi. Drži tudi navedba, da sta bila tako tožeča stranka kot tudi sodišče prve stopnje nedosledna pri uporabi te terminologije. Vendar pa to ni imelo za posledico materialnopravno nepravilne odločitve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

8Ne more biti dvoma, da je tožeča stranka z vlogo z dne 9. 6. 2016 od Pogodbe odstopila in hkrati zahtevala izpraznitev poslovnega prostora. To je jasno razvidno že iz naslova te vloge. Poleg tega je tožeča stranka v tej vlogi (med drugim) trdila, da tožena stranka poslovni prostor uporablja v nasprotju s Pogodbo. V nadaljevanju postopka se je sklicevala še na 28. člen ZPSPP, ki določa (krivdne) razloge, zaradi katerih lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe. Sklicevala se je sicer tudi na 26. člen ZPSPP, po katerem se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno. Vendar je, kot je pojasnila, menila, da se to določilo smiselno uporablja tudi za odstop od pogodbe. Na drugi strani pa je tožena stranka ugovarjala, da odstopni razlog ni podan, v vsebinske pogoje za odpoved pogodbe pa se ni spuščala. To pa pomeni, da je tudi tožena stranka štela, da je tožeča stranka od pogodbe odstopila. Pritožbeni očitek, da ni bilo jasno, kaj je predmet tega postopka, je torej neutemeljen.

9Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je v obrazložitvi izpodbijane sodbe besedo „odpoved“ uporabilo skupaj z besedo „kršitev“. To drži, vendar pa je iz sicerjšnje obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke presojalo na podlagi 28. člena ZPSPP, ki ureja krivdne razloge za odstop od pogodbe, ne pa po 24. členu ZPSPP. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v 7. in 10. točki obrazložitve izpodbijanje sodbe očitno po pomoti zapisalo besedo „odpoved“ namesto „odstop“.² Kljub tej pomoti pa je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Zato zatrjevana kršitev ni podana.

Odgovor na pritožbeni očitek, da tožena stranka od pogodbe ni odstopila na pravilen način in da sodišče prve stopnje ni preverilo vseh predpostavk za izdajo izpraznitvenega naloga

10Tožeča stranka je od pogodbe odstopila po sodni poti, kot je predvideno v 26. členu ZPSPP za odpoved najemne pogodbe. Vlogo tožeče stranke z dne 9. 6. 2016, ki po vsebini predstavlja (tudi) odstop od pogodbe, je toženi stranki, skupaj z izpraznitvenim nalogom, vročilo sodišče prve stopnje.

11ZPSPP za odstop od najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani najemnika ne predvideva sodne intervencije³. Najemodajalec od pogodbe odstopi že z enostransko izjavo, ki jo naslovi na najemnika. S tem, ko je tožeča stranka od pogodbe odstopila po sodni poti, je izbrala strožji oblični način, ki pa sam po sebi zaradi tega ne more biti neveljaven. Ker pa izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko jo odstopni zavezanec prejme (prim. 28. člen OZ), se postavi vprašanje, ali so bile (že) ob izdaji izpraznitvenega naloga izpolnjene vse procesne predpostavke za njegovo izdajo.

12Za izpraznitveni nalog se smiselno uporabljajo določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Zato mora sodišče pred izdajo naloga o izpraznitvi poslovnega prostora preveriti tudi obstoj posebnih procesnih predpostavk, ki so predpisane v postopku za izdajo plačilnega naloga.⁴ Ob smiselni uporabi določb ZPP, procesna predpostavka zapadlosti terjatve (431. člen ZPP), v postopku odstopa od najemne pogodbe ustreza predpostavki, da je do odstopa od pogodbe prišlo že pred izdajo izpraznitvenega naloga.

13Ker ta predpostavka ob izdaji izpraznitvenega naloga ni bila izpolnjena, sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati naloga za izpraznitev prostorov, ampak postopek nadaljevati po pravilih rednega postopka (prvi odstavek 434. člena ZPP). Po izdaji naloga pa bi moralo postopati po določbi takrat veljavnega tretjega odstavka 437. člena ZPP. Ta je določal: Če sodišče na ugovor,⁵ da tožbeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. člena). Sodišče prve stopnje ni ravnalo tako. Vendar pa neupoštevanje teh določb pomeni le relativno bistveno kršitev postopka, ki po presoji pritožbenega sodišča ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člen ZPP). Tudi tožena stranka tega v pritožbi ni argumentirano trdila.

Odgovor na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče tožbo zavreči

14Tožena stranka je v pritožbi navedla, da bi morala sodišče prve stopnje tožbo zavreči, ker je tožeča stranka ni oprla na določila SPZ. Tudi ta pritožbeni očitek je neutemeljen. Skladno s sodno prakso lahko sodišče izda izpraznitveni nalog tudi v primeru odstopa od najemne pogodbe6. To predvideva tudi določilo drugega odstavka 29. člena ZPSPP, ki v relevantnem delu določa, da sodišče izda nalog o izpraznitvi poslovnega prostora, v kolikor izhaja iz dokazil po 28. členu ZPSPP, da ima najemodajalec pravico zahtevati izpraznitev poslovnega prostora.

Odgovor na pritožbeni očitek, da ni odgovorjeno na vsa pravno odločilna dejstva

15Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) med dejavnostmi, ki bi jih tožena stranka lahko izvajala v poslovnem prostoru in so taksativno naštete v 10. členu Pogodbe, ni bilo dejavnosti beljenja zob, (2) tožeča stranka je z opominom z dne 17. 3. 2016 toženo stranko opozorila na kršitev pogodbe, torej da poslovni prostor uporablja v nasprotju s pogodbo, (3) v poslovnem prostoru, ki ga je imela tožena stranka v najemu, se je tudi po prejetem opominu izvajala dejavnost beljenja zob in (4) tožena stranka ni zanikala, da se ta storitev še vedno občasno izvaja v najetih prostorih.

16Na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeča stranka dokazala kršitev pogodbe na podlagi prve alineje 28. člena ZPSPP. Zato upravičeno zahteva izpraznitev poslovnega prostora (29. člen ZPSPP).

17Po določilu prve alineje 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec (med drugim) odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema, če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovni prostor v nasprotju s pogodbo. Gre za samostojni odstopni razlog. Zato je nepomembno, ali je najemodajalcu zaradi te kršitve pogodbe nastajala škoda. Pritožbeni očitek, da bi se sodišče prve stopnje moralo do tega opredeliti, je tako neutemeljen.

18Ker 28. člen ZPSPP ne loči kršitev na bistvene in nebistvene, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je šlo za bistveno ali nebistveno kršitev. Kaj takega ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik. V predmetnem sporu gre za drugačno dejansko in pravno stanje kot v zadevi VSL sodba I Cpg 852/2009 z dne 24. 3. 2011.⁷

19Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na 17. člen Pogodbe. Zato je pritožbeno sklicevanje na ta člen Pogodbe neupoštevano.

Odgovor na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov

20Tožena stranka ugotovitvam sodišča prve stopnje, povzetih v 15. točki te obrazložitve, v pritožbi ni nasprotovala. Vztrajala pa je, da ni šlo za kršitev pogodbe, ker je bilo izvajanje dejavnosti beljenja zob predhodno (ustno) dogovorjeno s tožečo stranko. V tej zvezi je sodišču prve stopnje očitala, da ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič A. A. (poslovnega partnerja tožene stranke), B. B. (po zatrjevanju tožene stranke direktorja H.) in C. C. (po zatrjevanju tožene stranke skrbnika ključnih strank v H.).⁸

21Sodišče mora izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Dokazi niso pomembni, če je dejansko stanje v zadevi že dovolj raziskano. Sodišču tudi ni treba izvesti dokazov, ki so predlagani prepozno. Pa tudi tistih ne, ki glede na materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, niso pomembni. Ti dokazi na odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.⁹

22Pri presoji relevantnosti dokaznega predloga za zaslišanje prej navedenih prič, je treba upoštevati določbe ZPSPP ter OZ, ki se nanašajo na obličnost pogodbe (za poslovni prostor).

23ZPSPP v drugem odstavku 12. člena določa, da mora biti najemna pogodba za poslovni prostor sklenjena v pisni obliki, sicer ni veljavna. Takšna obličnost je določena v interesu obeh pogodbenih strank. Enako sankcijo, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, določa tudi 55. člen OZ. V skladu z drugim odstavkom 51. člena OZ morajo biti vse poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe, za katero zakon zahteva, da je sklenjena v določeni obliki, tudi sklenjene v takšni določeni obliki. Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (prvi odstavek 56. člena OZ). Veljavne pa so poznejše oziroma sočasne ustne dopolnitve, četudi niso sklenjene v predpisani zakonski obliki, če gre za dopolnitve o stranskih točkah (tretji odstavek 51. člena OZ in drugi odstavek 56. člena OZ), ali če se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank (četrti odstavek 51. člena OZ in tretji odstavek 56. člena OZ).

24Po presoji pritožbenega sodišča je dogovor o vrsti dejavnosti, ki se lahko opravlja v najetem poslovnem prostoru, bistvena sestavina najemne pogodbe. Tak zaključek izhaja že iz 28. člena ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od pogodbe, če najemnik poslovni prostor uporablja v nasprotju s pogodbo. Da sta tudi pravdni stranki to šteli za bistveno sestavino, pa izhaja iz 10. člena Pogodbe, v katerem sta določili dejavnosti, ki jih tožena stranka lahko v najetem prostoru opravlja.

25Navedeno pa pomeni, da tudi če bi bil ustni dogovor sklenjen, po materialnem pravu ne bi bil veljaven. Zato izvedba dokaza z zaslišanjem prič na pravilnost odločitve ne bi mogla vplivati.

26K temu pritožbeno sodišče le še dodaja, da na ostale pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o dejavnosti beljenja zob zaradi nerelevantnosti teh navedb ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Odgovor na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pogodbena določila razlagati v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ

27Tožena stranka je sodišču prve stopnje neutemeljeno očitala tudi, da bi moralo določila pogodbe razlagati v smislu drugega odstavka 82. člena OZ. Zavzemala se je torej za razlago po skupnem namenu pogodbenikov. Katera določila pogodbe bi moralo sodišče podvreči temu pravilu, ni konkretno pojasnila. V kolikor je imela v mislih 10. člen Pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili dejavnosti, ki jih sme tožena stranka opravljati v poslovnem prostoru, pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za povsem jasno določilo. Ker se po splošnem pravilu prvega odstavka 82. člena OZ pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo, potrebe po uporabi razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ ni bilo.

Sklepno

28Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

29Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (III. točka izreka). Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT) priznalo 500 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1) in 10 točk za materialne stroške, skupaj 510 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR) znese 234,09 EUR. Na ta znesek je sodišče odmerilo še 22 % DDV v višini 51,50 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti v roku 15 dni (II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od priznanih pravdnih stroškov tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (299. in 378. člen OZ).

-------------------------------
1 To je prva vloga tožeče stranke v tem postopku z naslovom: „Odstop od najemne pogodbe in zahteva za vročitev odstopa najemniku“
2 V 7. točki izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je tožeča stranka pogodbo odpovedala iz krivdnega razloga po prvi alineji 28. člena ZPSPP, v 10. točki pa, da je tožeča stranka že dokazala kršitev pogodbe in razloge za odpoved.
3 Prim. VSL sodba I Cpg 828/2015 z dne 10. 6. 2015, VSL sklep I Cpg 472/2009 z dne 17. 12. 2009 in VSK sklep II Ip 427/2015 z dne 10. 12. 2015.
4 Prim. VSRS sodba III Ips 40/2014 z dne 28. 10. 2015.
5 Tak ugovor je tožena stranka smiselno zatrjevala v ugovoru zoper izpraznitveni nalog, ko je navedla, da bi morala tožeča stranka od pogodbe odstopiti z običajnim dopisom, ki bi ga morala vročiti toženi stranki. V pritožbi pa je dodala še, da sodišče prve stopnje ob izdaji izpraznitvenega naloga ni preverilo vseh predpostavk za izdajo le tega.
6 Prim tudi VSL sodba I Cpg 938/99 z dne 12.09.2000 in VSL sodba I Cp 2062/99 z dne 15.12.1999.
7 Tam je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba, ki se je po vrsti značilnosti približevala pogodbi o trgovskem zastopanju. Poleg tega pa sta se stranki v pogodbi sami dogovorili, da je treba v primeru kršitve pogodbe presojati, ali gre pri kršitvi za bistveno kršitev pogodbene obveznosti.
8 Pri tem se je sklicevala na svoje navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je navedla v vlogi z dne 24. 2. 2017, in sicer : (1) „...da je bila tožeča stranka seznanjena že pred začetkom ponudbe te storitve, da se bo občasno nudila storitev beljenja zob in z njo tudi soglašala, kar bi lahko potrdila v postopku predlagana priča A. A., poslovni partner D. D. s.p.“ in (2) „Da je bilo soglasje doseženo, pa bi lahko potrdila tudi B. B. in C. C. Slednja sta na enem od mnogih skupnih sestankov, ko je bil na presenečenje tožene stranke izpostavljen kot sporen problem beljena zob, jasno povedala, da hotela ne moti opravljanje te dejavnosti, takrat pa je to dejstvo, da občasno opravljanje te storitve ne moti niti G. d. o. o. potrdil tudi F. F..“
9 Tako tudi VSRS sklep III Ips 93/2011 z dne 15. 10. 2013.