434. člen ZPP

V situaciji, ko zahtevek ni deljiv, sodišče nima možnosti delno ugoditi predlogu in izdati izpraznitvenega naloga mimo predloga, temveč bi moralo postopati po določbi 434. člena ZPP.

Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Spoštovanje odpovednega roka mora sodišče pred izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora preveriti po uradni dolžnosti, po izdaji naloga za izpraznitev poslovnega prostora pa na ugovor.

Upnik predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ni podal in je zato njegova terjatev, prerekana v stečajnem postopku, prenehala že po samem zakonu. Zato si tožena stranka s pritožbo v tem delu ne more izboljšati pravnega položaja, saj terjatve tožeča stranka z izpodbijano sodbo ne more več uveljaviti.

Tožeča stranka je svojo tožbo vložila kot „tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga“ na sicer stvarno pristojno sodišče. Vendar delovno sodišče ne izdaja plačilnih nalogov. Ker torej predlogu za izdajo plačilnega naloga ne more ugoditi, na podlagi prvega odstavka 434. člena ZPP postopek nadaljuje s tožbo. Za odločitev o zahtevku, kot je bil postavljen, pa je delovno sodišče stvarno pristojno.

Kot sledi iz podatkov v spisu, je pritožnica razvezana žena zapustnika in zato ni zakonita dedinja po njem, v pritožbi pa ne zatrjuje, da je zapustnikova oporočna dedinja ali volilojemnica. Ker pritožnica iz zapuščine ne uveljavlja nobene pravice, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbo. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oz. volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago.

V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti za nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

V primeru, da sodišče smatra, da niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga, ne more zavreči predloga, temveč mora v odločbi odločiti, da se predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi in postopek nadaljuje s tožbo.

Plačilni nalog lahko izda sodišče samo za zapadlo denarno terjatev, katere obstoj dokaže upnik z verodostojno listino. Takšna listina pa z vidika tožeče stranke ni faktura, ki jo je upnik tožeče stranke izdal slednji.