VSC Sklep III Cpg 137/2018

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka). Zavrnilo je predlagano stransko intervencijo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti prvemu tožencu 5.504,79 EUR in drugemu tožencu 5.446,42 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožnik s tožbo zahteval ugotovitev neobstoja, podredno ničnost pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi, sklenjene v notarskem zapisu SV 139/2016 z dne 29. 2. 2016, posledično ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi pogodbe. Z njo je prvi toženec odplačno prenesel na drugega toženca 29,9999 % lastnega poslovnega deleža. Tožnik je tekom postopka 15. 12. 2016 prodal večino svojega poslovnega deleža v prvem tožencu družbi iz A. na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Tožniku so v prvem tožencu ostali trije poslovni deleži, ki skupaj znašajo 4,162 % in posledično 4,5 % glasovalnih pravic, v primeru uspeha v pravdi bi imel 6,7 % glasovalnih pravic. Omenjeno mu v primeru uspeha ne omogoča več večinskega vpliva na sprejemanje bistvenih odločitev glede poslovanja družbe (na pravico do upravljanja z družbo in sodelovanja v organih - članske pravice), česar se tožnik zaveda z navedbo, da večine ne bo več imel, v primeru uspeha pa bi imel več glasovalnih pravic. Sedanjih 4,5 % glasovalnih pravic bi v primeru uspeha v pravdi predstavljalo 6,7 %, kar je bistveno premalo, da bi lahko kakorkoli vplival na pomembnejše odločitve v družbi. Po trenutno veljavni družbeni pogodbi družbeniki odločajo na skupščini z večino oddanih glasov, če zakon ali pogodba ne določata drugače. S tričetrtinsko večino glasov se odloča o spremembi družbene pogodbe, zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala, statusnih spremembah in prenehanju družbe, izključitvi prednostne pravice družbenikov pri prevzemu novih vložkov in v primerih, ko določa zakon. Tožnik se je s prodajo večine poslovnega deleža nehote odpovedal pravnemu interesu, saj je zmotno menil, da bo z majhnim preostankom kot družbenik lahko obdržal (nadaljeval) pravdo z enakim ugotovitvenim zahtevkom.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbe tožnik po pooblaščeni odvetniški pisarni in po odvetniški družbi ter stranski intervenient po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

O pritožbi tožnika po pooblaščeni odvetniški pisarni z dne 28. 6. 2018:

3V pritožbi navaja, da gre za problem poseganja poslovodstva oziroma družbe v določene kompetence, to je pravice družbenikov, ki niso posebej zaščitene z zakonom ali pogodbo. Tožba actio negatoria v korporacijskem pravu je vedno naperjena zoper tista dejanja poslovodstva družbe, ki v osnovi zahtevajo soglasje družbenikov oziroma sklepov. To so tista razmerja, v katera je v nasprotju z bistvom družbenih odnosov poseglo poslovodstvo brez soglasja skupščine ali družbenikov. V konkretnem primeru gre za tipičen primer actio negatoria, ki ga pravna teorija obravnava kot varovalno sredstvo družbenika, ki je materialno oškodovan s prodajo lastnega deleža, v katerem je del njegovega premoženja, in sočasno s kršitvijo zakona, ker je prodan lastni delež družbe brez znanja in soglasja družbenikov bistveno pod vrednostjo in so spremenjena razmerja med družbeniki. Varuje se celotnost obstoječega razmerja v družbi pred nedovoljenimi posegi mimo volje družbenikov, kot je v tem primeru, katero je sodišče obravnavalo enostransko brez upoštevanja ogroženosti celotnega dogovorjenega in pravno urejenega sistema pred ravnanjem prokurista, ko je v nasprotju z zakonom prodal lastni poslovni delež. Tožnik izkazuje pravni interes, da se ugotovi, da je pogodba o prodaji lastnega poslovnega deleža nična oziroma iz njegovih trditev je razbrati, da gre za neobstoječ pravni posel, saj so bile pri sklenitvi pogodbe kršene pomembne določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Prodaja lastnega poslovnega deleža ni bila ponujena obstoječim družbenikom, ki bi lahko v enakem razmerju uveljavljali prednostno pravico do nakupa dela lastnega poslovnega deleža in ohranili enaka razmerja, kot so bila pred tem. Če so ob sklenitvi podane kršitve, ki jih je tožnik navajal, pogodba ni nastala ne v dejanskem ne pravnem smislu. Ugotovitvena tožba bi morala biti dopustna, ko je tožnik v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Ta negotovost še vedno obstaja, saj je nihče ni odpravil. Tožnik je poskusil z ugovorom v registrskem postopku, vendar je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da je registrski postopek zgolj formalne in deklaratorne narave ter da mora začeti pravdni (gospodarski) postopek, v katerem bo uveljavljal ničnost prodaje. Ko je vložil tožbo na ničnost, je sodišče zavrglo tožbo, češ da nima pravnega interesa. Na kakšen način naj preveri zakonitost posla? Ali je zakonska ureditev takšna, da v teh primerih lahko nekdo počne kar hoče in zato ni nobene sankcije? Sodišče je z zavrženjem tožbe storilo to, da je postala pravica do pravnega sredstva za tožnika izvotljena. S tem je sodišče nudilo pravno varstvo zlorabi gospodarskih pravil, zlasti pravil med družbeniki.

O pritožbi tožnika po pooblaščeni odvetniški družbi z dne 2. 7. 2018:

4V pritožbi navaja, da smiselno enako, kot v zadevi Vrhovnega sodišča RS III Ips 243/2018, velja za primer nezakonite prodaje lastnega poslovnega deleža, ki je v primerjavi z ostalimi pravnimi situacijami specifična, saj je lastni delež kategorija, ki dejansko spreminja razmerja med družbeniki, zato se tiče vseh družbenikov in bi se posledično moralo o razpolaganju odločati na skupščini. Zato ima vsak družbenik pravni interes za izpodbijanje pravnega posla, s katerim se nezakonito spreminjajo dejanska razmerja med upravljalskimi upravičenji družbenikov. Dr. Zabel v Velikem komentarju ZGD-1 zastopa stališče, da je v tem primeru družba dolžna ponuditi prodajo lastnega deleža družbenikom. Družba mora pred pridobitvijo lastnega poslovnega deleža oblikovati rezerve za lastne deleže, ki se ustvarjajo iz dobička ali iz vsakokratnega dobička, iz katerega oblikuje rezerve za lastni delež, namesto da dobiček izplača družbenikom. Pridobivanje lastnih poslovnih deležev in razpolaganje je v domeni upravljalskih odločitev, ne poslovnih. Odločanje o lastnih poslovnih deležih zadeva strukturo družbe, za katero je pristojna skupščina. Razmerja med družbeniki so bolj osebna in zato je pri vprašanjih razpolaganja z lastnimi poslovnimi deleži pomembna vloga družbenikov, ne poslovodstva, v nobenem primeru to ni v pristojnosti prokurista. Dr. Kocbek posebej poudarja, da se nakup ali prodaja poslovnega deleža ne more opraviti brez soglasja drugih družbenikov oziroma ustreznega sklepa skupščine. Da gre pri lastnem deležu za sredstva, ki so jih zagotovili družbeniki, jasno potrjuje stališče dr. Kocbeka, da je za varovanje upnikov treba zagotoviti oblikovanje lastnega deleža z vnaprejšnjim oblikovanjem rezerv za lastne deleže, katere se oblikuje iz razpoložljivih, nevezanih kategorij lastnega kapitala, ki so sicer na voljo družbenikom za delitev v okviru udeležbe družbe. Ob odsotnosti sklepa družbenikov o prodaji lastnega poslovnega deleža ima vsak družbenik pravni interes za izpodbijanje prodaje, saj manjka bistvena procesna predpostavka za zakonitost prodaje, to je sklep družbenikov. Smiselno enako velja za sklep družbenikov o delitvi poslovnega deleža. Prvi toženec je drugemu tožencu z izpodbijano pogodbo prodal zgolj del lastnega poslovnega deleža in ne celotnega. ZGD-1 v četrti alineji 505. člena določa, da družbeniki odločajo o delitvi in prenehanju poslovnih deležev. Pomeni, da bi morala skupščina prvega toženca odločati, ali se lahko lastni poslovni delež deli. Ker skupščina ni o tem odločala, prvi toženec ni mogel prodati zgolj dela lastnega poslovnega deleža in je takšna prodaja v nasprotju s kogentnimi določbami ZGD-1. Glede na to, da je za prodajo dela poslovnega deleža potreben sklep skupščine o delitvi poslovnega deleža, ima ob odsotnosti sklepa vsak družbenik pravni interes za izpodbijanje prodaje, saj je to edini način, da se prepreči nezakonita prodaja oziroma da se sanira nezakonito stanje. Vsako drugačno stališče pomeni negacijo pravice do sodnega varstva.

O pritožbi stranskega intervenienta:

5V pritožbi navaja, da bi bilo nelogično, da bi imel vsak delničar z eno delnico pravico uveljavljati ničnost vsakega sklepa skupščine ne glede na to kako pomembna ali nepomembna je vsebina sklepa, moral pa bi posebej izkazovati in dokazovati pravni interes za uveljavljanje ničnosti pravnega posla, ki bolj posega v korporacijskopravni položaj družbenika. Pravni interes za uveljavljanje ničnosti odsvojitve lastnega poslovnega deleža gre priznati vsakemu družbeniku ne glede na velikost deleža, saj je to edina možna oblika sodnega varstva pravice družbenika, to je prednostne pravice do novih delnic in deležev. O delitvi poslovnega deleža odločajo družbeniki na skupščini, tako po ZGD-1 kot po družbeni pogodbi. Tožena stranka, družba, je odsvojila samo del poslovnega deleža, kar pomeni, da se je prej enoten poslovni delež razdelil brez potrebne odločitve skupščine. Če bi bil takšen predlog sklepa dan na glasovanje, sploh ne bi bil sprejet, ker je tožnik imel večino glasov na skupščini. Tudi če bi bil sprejet, bi tožnik imel pravico do sodnega varstva, uveljavljanja neveljavnosti skupščinskega sklepa. Zakon je nudil tožniku sodno varstvo zoper morebiten sklep skupščine o razdelitvi lastnega poslovnega deleža in to brez preizkušanja pravnega interesa, ki je imanenten imetništvu poslovnega deleža. Če se sledi nesprejemljivi odločitvi sodišča prve stopnje, ima družbenik pravni interes uveljavljati ničnost sklepa skupščine o razdelitvi lastnega poslovnega deleža preden se novo nastali lastni poslovni delež odsvoji, nima pa pravnega interesa uveljavljati ničnosti odsvojitve novo nastalega lastnega poslovnega deleža, glede katerega bi morala odločati skupščina pa ni odločala oziroma je zastopnik družbe prekršil zakonsko pravilo. To je absurdna situacija in nesprejemljiva tako z vidika postulatov prava gospodarskih družb (prednostna pravica, enako obravnavanje, pristojnosti skupščine) kot z vidika ustavne pravice do sodnega varstva.

6Pravdne stranke so po pooblaščencih odgovorile na pritožbe.

O odgovorih prvega toženca:

7V odgovoru na pritožbi tožnika navaja, da s sklenitvijo pogodbe niso bile kršene pravice zakona, prav tako ni bil kršen zakon. Družbeniki so s sprejemom družbene pogodbe seznanjeni, da je izključena njihova predkupna pravica pri prodaji lastnega poslovnega deleža. Vsled česar je neutemeljeno zatrjevanje, da družbeniki niso bili obveščeni o nameravani prodaji, vsled česar je prišlo do vstopa novega družbenika. Prav tako je iz listin spisa razvidno, da je bil tožnik seznanjen z možnostjo prodaje lastnega poslovnega deleža, čeprav predkupna pravica družbenikov ne obstaja pa zoper slednja ni ugovarjal do vložitve tožbe. Lastni poslovni delež je premoženje družbe, s katerim lahko družba prosto razpolaga ob upoštevanju zakona in družbene pogodbe. Neutemeljeno je zatrjevanje, da bi bilo potrebno za prodajo pridobiti predhodno soglasje skupščine. Kolikor bi držalo, bi dejansko pomenilo, da bi za kakršnokoli prodajo premoženja potrebovala sklep skupščine. Temu ni tako. Prvi toženec ni potreboval sklepa skupščine za razdelitev lastnega poslovnega deleža. 505. člen ZGD-1 je dispozitivne narave, ker je v drugem odstavku 504. člena ZGD-1 predpisano, da se uporablja le, če družbeniki upravljanja v družbeni pogodbi ne uredijo drugače. Če družbena pogodba ureja pristojnosti družbenikov, pa med njimi ni odločanja o delitvi poslovnih deležev, je delitev mogoča na podlagi odločitve o delitvi konkretnega družbenika, zakoncev oziroma dedičev in ni potreben sklep skupščine, razen če je v družbeni pogodbi delitev prepovedana. Ker družbena pogodba ne določa posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev, ni zavezana k sprejemu sklepa in je prodaja lastnega poslovnega deleža zakonita.

8V odgovoru na pritožbo stranskega intervenienta navaja, da predstavlja nujnost sprejema sklepa o delitvi poslovnega deleža izjemo - pristojnost se prenese na skupščino, kolikor ni drugače dogovorjeno z družbeno pogodbo. Slednje je primer zadeve. Na skupščini z dne 27. 6. 2018 je bil sprejet sklep o odobritvi delitve lastnega poslovnega deleža. Družbeniki so bili s sprejemom družbene pogodbe seznanjeni, da je izključena njihova predkupna pravica pri prodaji lastnega poslovnega deleža, vsled česar je neutemeljeno zatrjevanje o kršitvi pravice.

O odgovorih drugega toženca:

9V odgovoru na pritožbi tožnika navaja, da je za nakup poslovnega deleža v prvem tožencu podal pisno ponudbo, katera je bila s strani prvega toženca sprejeta. Svoje obveznosti iz izpodbijane pogodbe je izpolnil. Poslovni deleži so prosto prenosljivi in družbeniki pri odsvojitvi nimajo predkupne pravice. Enako velja za lastni poslovni delež, ki ga lahko družba odsvoji kadarkoli, kot svoje premoženje. Za odsvojitev premoženja se ne potrebuje soglasje skupščine. Takšnega določila nima družbena pogodba. Družbena pogodba določa o katerih zadevah odloča skupščina. Med temi ni določila, da odloča o prodaji lastnega ali delitvi lastnega poslovnega deleža, kar pomeni, da za prodajo ni potrebno soglasje skupščine. Določilo 505. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 504. člena ZGD-1 je dispozitivne narave.

10V odgovoru na pritožbo stranskega intervenienta navaja, da pravna interesa tožnika in stranskega intervenienta nista enaka. Pri prodaji poslovnega deleža družbeniki v skladu z družbeno pogodbo nimajo predkupne pravice, o delitvi poslovnega deleža ni potrebno odločati skupščini.

O odgovoru stranskega intervenienta na pritožbi tožnika:

11V odgovoru navaja, da se v celoti pridružuje pritožbenim navedbam in predlogom tožnika.

O odgovoru tožnika na pritožbo stranskega intervenienta:

12V odgovoru navaja, da pritrjuje navedbam in stališčem stranskega intervenienta ter v zvezi z utemeljitvijo pravnega interesa za tožbo in posledično pravnega interesa stranskega intervenienta vlaga strokovno mnenje prof. dr. P. P. Iz mnenja, ki naj se šteje za del trditvene podlage tožnika, v bistvenem izhaja, da v teoriji korporacijskega prava ni večjih dilem, da je za odsvojitev lastnega poslovnega deleža potreben sklep družbenikov. Če za poslovodjo velja, da lahko odsvoji lastni delež zgolj na podlagi sklepa družbenikov, to toliko bolj velja za prokurista. Za utemeljitev pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe po pravilih registrskega prava posameznega družbenika zadošča, da je bila kršena alokacija pristojnosti med organi družbe, ne glede na to, za katero pristojnost gre. Iz navedenega izhaja, da ima vsak družbenik pravni interes za ničnostno tožbo po pravilih registrskega prava. Posledično pomeni, da je podan pravni interes družbenika za stransko intervencijo.

Odločitev o pritožbah:

13Pritožbe so utemeljene.

14Sodišče prve stopnje je v izreku in obrazložitvi povzelo kakšen tožbeni zahtevek uveljavlja tožnik: (1.) da se ugotovi, da je pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi (prvem tožencu) v notarskem zapisu med toženima strankama neobstoječa oziroma podredno, da je pogodba nična ter (2.) da se ugotovi, da je ničen vpis pridobitelja poslovnega deleža (drugega toženca) v sodni register. Za slednji zahtevek po tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa določa prvi odstavek 41. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) v primeru, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen. Torej je obema zahtevkoma imanentno ugotavljanje ali je pogodba veljavna, se pravi ali je bila sklenjena na zakonit način. Za ugotovitveno tožbo določa drugi odstavek 181. člena ZPP, da se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Tudi za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa določa drugi odstavek 41. člena ZSReg, da jo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa.

15Tožnik je res v tožbi in v pripravljalnih vlogah zatrjeval vpliv prodaje lastnega poslovnega deleža na zmanjšanje njegovih glasovalnih pravic, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje. Vendar so bolj kot te pomembne trditve o neveljavnosti pogodbe v pripravljalnih vlogah z dne 29. 9. 2017, 30. 11. 2017 in 21. 12. 2017. Te v bistvenem ponavlja v pritožbah. Sporno prodajo je izvedel prokurist, ki je moral najprej razdeliti enovit lastni poslovni delež 38,15 % na dva 29,99 % (prodani) in 8,15 % v osnovnem kapitalu prvega toženca. Za delitev poslovnih deležev določa četrta alineja 505. člena ZGD-1, da odločajo družbeniki na skupščini, kar je sporno. Prav tako je sporen sam akt prodaje po prokuristu: ali je smel to storiti samostojno ali pa bi potreboval sklep skupščine. Stvar razlage oziroma dokazovanja je, ali velja izključitev predkupne pravice v skladu z družbeno pogodbo tudi za prodajo lastnega poslovnega deleža, s čemer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Tožnik utemeljeno navaja, da ima kot družbenik pravni interes, da se preveri zakonitost postopanja in veljavnost prodaje lastnega poslovnega deleža v kontradiktornem sodnem postopku, sicer je izvotljena njegova pravica do pravnega varstva. V tem primeru zaradi zatrjevanih kršitev delitve pristojnosti med organi družbe in tu je njegov pravni interes za oba ugotovitvena zahtevka.

16Pomemben je tudi korporacijski vidik pravice družbenika do pravnega varstva. Če bi prokurist pred aktom prodaje pridobil sklep skupščine o delitvi lastnega poslovnega deleža ter prodaji, bi imel tožnik kot družbenik tudi z neznatnim poslovnim deležem pravico do uveljavljanja ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine (prva alineja 7. odstavka 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. člen ZGD-1). Če bi nato prokurist kljub vloženi tožbi družbenika ali morda že ugodilni sodbi sodišča sklenil prodajno pogodbo z drugim tožencem, bi bilo težko reči, da družbenik ne bi imel pravnega interesa še za tožbo z zahtevkom, kot ga je vložil¹. Tako pa ko naj bi dejansko prišlo do obida skupščine tožnik sploh ni imel možnosti uveljavljati ničnosti ali izpodbojnosti sklepa skupščine in po izpodbijanem stališču tudi ne pravice do tožbe zoper stranki pravnega posla, ki temelji na domnevno spornem dejanju prokurista oziroma neobstoječem sklepu skupščine. Gre za primerljiva pravna položaja in ta je potrebno primerljivo obravnavati. Če drži prejšnja teza o pravnem interesu vsakega družbenika za tožbo za ugotavljanje neobstoja, podredno ničnosti akta prodaje in ugotovitve ničnosti vpisa kadar prokurist kljub vloženi tožbi družbenika ali celo sodbi sodišča o ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine o delitvi in prodaji lastnega poslovnega deleža sklene pogodbo o njegovi prodaji, potem ima vsak družbenik pravni interes za to isto tožbo, če skupščine sploh ni bilo, pa bi po tožbenih trditvah morala biti. Ali te držijo, je stvar vsebinskega sojenja. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbama tožnika in posledično pritožbi stranskega intervenienta, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Odločitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker sodišče prve stopnje še ni meritorno obravnavalo zadeve in ni ugotavljalo dejstev, za kar bo potrebno izvesti (po strankah predlagani obsežni) dokazni postopek. V nasprotnem bi sodišče druge stopnje prevzelo njegovo vlogo in strankam odvzelo ustavno pravico do pritožbe zoper končno odločbo sodišča.

17V novem postopku postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko obravnava tožbo.

18Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Sodišče prve stopnje se do tega sicer ni opredelilo.