VSL Sklep II Ip 2561/2018

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep z dne 18. 7. 2018 v izpodbijanem delu (to je glede odločitve o zavrnitvi ugovora v preostalem delu (tretji odstavek I. točke izreka) in glede odločitve o dolžnikovih stroških ugovornega postopka (II. točka izreka)) potrdi.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožba upnice zoper sklep z dne 28. 6. 2018 se zavrne in se sklep potrdi.

Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 6. 2018 (v nadaljevanju: sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP) ustavilo izvršbo na računu pri organizaciji za plačilni promet - OPP.

2S sklepom z dne 18. 7. 2018 (v nadaljevanju: sklep o ugovoru po izteku roka) je sodišče prve stopnje:

- v 1. točki izreka: zavrglo ugovor dolžnika z dne 3. 11. 2017 v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 147.530,56 EUR (prvi odstavek), sicer pa je ugovoru ugodilo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka 519.117,00 SIT, ki tečejo po 1. 1. 2002, in v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od stroškov izvršilnega postopka 519.117,00 SIT, ki tečejo po 22. 5. 2007, ter se v takem obsegu izvršba ustavi (drugi odstavek), v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo (tretji odstavek),

- v II. točki točki izreka: odločilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka.

3Zoper sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP se je pravočasno pritožila upnica, zoper sklep o ugovoru po izteku roka pa dolžnik.

4Upnica v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP, vloženi po pooblaščencu, višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in ji omogoči, da glede na razpoložljive podatke ustrezno reagira. Stroškov pritožbe ne priglaša.

5Dolžnik v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščeni odvetniški družbi, višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo upnice zaradi odsotnosti njenega pravnega interesa za pritožbo v celoti zavrže; podredno predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne, v obeh primerih pa naj upnici naloži, da mu je dolžna povrniti njegove stroške postopka po pritožbi, in sicer v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Sklep o ugovoru po izteku roka dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi izpodbija v delu, v katerem je sodišče njegov ugovor zavrnilo (tretji odstavek I. točke izreka), ter v delu, v katerem je odločilo, da sam nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Pritožuje se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in navaja številne argumente proti izpodbijanima odločitvama. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v delu, v katerem je bil ugovor zavrnjen in v katerem je bilo odločeno, da sam krije stroške ugovornega postopka, spremeni tako, da ugovoru ugodi tudi v tem delu; podredno predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

7Upnica po pooblaščencu v odgovoru na dolžnikovo pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

8Višje sodišče je oba sklepa v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

9Obe pritožbi sta neutemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP

10V nasprotju z dolžnikom višje sodišče ocenjuje, da obstaja pravni interes upnice za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj odločitev o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP za upnico ni ugodna odločitev in bi si v primeru ugoditve tej pritožbi lahko izboljšala svoj pravni položaj (a contrario četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev z utemeljitvijo, da ga je OPP obvestila, da v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev (tretji odstavek 141. člena ZIZ), sodišče pa je po vpogledu v uradne evidence ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri OPP (peti odstavek 141. člena ZIZ).

12Upnica v pritožbi ne oporeka pravilnosti navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč opozarja, da do vložitve pritožbe ni prejela nobenega obvestila s strani OPP o vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz pravnomočnega sklepa o izvršbi (tretji odstavek 140. člena), zaradi česar meni, da (še) ni imela možnosti, da ustrezno reagira v smeri zagotovitve poplačila dolgovanih obveznosti. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.

13V 141. členu ZIZ ni predpisane obveznosti OPP, da bi morala v primeru, ko na dolžnikovem računu v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev (tretji odstavek 141. člena ZIZ), o tem obvestiti upnika (o tem je OPP dolžna obvestiti le sodišče, še prej pa mora v evidencah preveriti, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi OPP - četrti odstavek 141. člena ZIZ). Prav tako takšna obveznost ne izhaja iz določbe tretjega odstavka 140. člena ZIZ, na katero se sklicuje upnica, in sicer že iz razloga, ker je bil navedeni člen v celoti črtan z novelo ZIZ-H,¹ na kar v odgovoru na pritožbo tudi pravilno opozarja dolžnik.

14V konkretnem primeru vse kaže na to, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP po določbi petega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 141. člena ZIZ. V takšnem primeru ima upnik sicer možnost doseči naknadno razveljavitev sklepa o ustavitvi izvršbe, če v 15 dneh od vročitve tega sklepa sodišču posreduje podatke o računu in OPP, pri kateri ima dolžnik sredstva (šesti odstavek 141. člena ZIZ). Vendar pa upnica takšnih podatkov v pritožbi niti kdaj kasneje glede na podatke v spisu sodišču ni posredovala, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.

15Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri OPP zavrnilo kot neutemeljeno in ta sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in na šestem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik z odgovorom na pritožbo, ki ni bil obvezen, ni posebej prispeval k odločitvi o pritožbi, zato mu stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo niso bili povzročeni neutemeljeno in jih je dolžan kriti sam.

Glede pritožbe zoper sklep o ugovoru po izteku roka

17Iz obrazložitve k 1. členu Predloga zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) – nujni postopek z dne 28. 5. 2015 - Predlog (Poročevalec DZ RS 557-VII z dne 2. 6. 2015) je razvidno, da je v predlaganem prvem odstavku tega člena ZNISESČP določena sistemska pravna opredelitev, da ureditev predloga zakona izhaja iz cilja izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in pravice do učinkovitega pravnega varstva (13. člen EKČP) ter Republiki Sloveniji nalaga, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih "starih" deviznih vlog, pri čemer se ti ukrepi ne nanašajo na tiste devizne vloge ali njihov del, ki so bile kakorkoli izplačane ali prenesene v skladu s predpisi držav naslednic SFRJ ali na drugi podlagi. Zakon med drugim določa način določitve višine izplačila (primerjaj 2. in 3. člen ZNISESČP), saj bo država vstopila v razmerje med varčevalcem in banko s posebnimi pogoji, ki se razlikujejo od civilno-pravnih pogodbenih razmerij med varčevalcem in banko. Kot je razvidno iz 5. člena ZNISESČP in obrazložitve k temu členu, je Republika Slovenija prevzela izpolnitev obveznosti banke do upravičencev iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog in obresti v obsegu in do višine, kot je določeno v tem zakonu, pri čemer predlagana določba opredeljuje temelj izpolnitve obveznosti Ljubljanske banke d.d. Ljubljana v smislu 434. člena Obligacijskega zakonika - OZ, skladno s katerim za obveznost do varčevalcev še vedno odgovarja prvotni dolžnik (Ljubljanska banka d.d. Ljubljana). ZNISESČP se torej v 5. členu sam sklicuje na institut prevzema izpolnitve, ki ga sicer opredeljuje 434. člen OZ.

18Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora po izteku roka v preostalem delu po zaključku, da je Republika Slovenija prevzela izpolnitev obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog v obsegu in do višine, določene v 2. in 3. členu ZNISESČP, ni pa prevzela izpolnitve morebiti višje dosojenih obresti in pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi, niti ne obveznosti plačila stroškov izvršilnega postopka, kajti te obveznosti tudi niso predmet informativnega izračuna. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo z argumentacijo, da je Republika Slovenija na podlagi ZNISESČP prevzela izpolnitev obveznosti Ljubljanske banke d.d. (dolžnika), ni pa vstopila v položaj dolžnika, zato obveznost dolžnika do upnika (v presežnem delu) ni prenehala. V skladu z določbo 434. člena OZ namreč prevzem izpolnitve ne pomeni spremembe dolžnika v obligacijskem razmerju; v razmerju do upnika je še naprej v zavezi le dolžnik in upnik proti prevzemniku (Skladu) nima nobene pravice.² Poudarilo je tudi, da se je upnica z dokončnim in pravnomočnim informativnim izračunom odpovedala le tistim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ki so predmet informativnega izračuna, ta izračun pa zajema le zahtevek upnice, določen v 2. in 3. členu ZNISESČP na dan 31. 12. 1991 s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma, ter ne zajema tudi pravdnih in izvršilnih stroškov. Zato se upnica ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.

19Višje sodišče se ne strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo njegov ugovor po izteku roka, zmotno uporabilo materialno pravo.

20Ker se v postopku verifikacije po ZNISESČP med drugim ugotovita obstoj in višina posamezne neizplačane stare devizne vloge skupaj z obrestmi po tem zakonu (primerjaj tretji odstavek 7. člena ZNISESČP), se višje sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se je upnica z dokončnim in pravnomočnim informativnim izračunom odpovedala le tistim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ki so predmet informativnega izračuna, ta izračun pa zajema le njen zahtevek, določen v 2. in 3. členu ZNISESČP na dan 31. 12. 1991 s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma, ter ne zajema tudi pravdnih in izvršilnih stroškov. Zato se upnica s tem, ko ni vložila ugovora zoper informativni izračun, ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.

21Ker se torej informativni izračun na (višje) s pravnomočno sodno odločbo priznane obresti in stroške ne nanaša (niti v obrazložitvi Predloga k 13. členu niti v obrazložitvi k 20. členu ZNISESČP višje obresti in stroški, priznani s pravnomočno sodno odločbo, niso omenjeni), se upravičenec (upnik) s tem, ko ugovora zoper informativni izračun ne vloži, tem zahtevkom ne odpove. Še posebej ne zato, ker dolžnik (Ljubljanska banka d.d. Ljubljana) na podlagi prevzema izpolnitve³ ni (bil) razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do upravičencev (upnikov) in lahko upravičenci (upniki) kljub prevzemu izpolnitve še naprej terjajo samo dolžnika (glej tretji odstavek 434. člena OZ). To potrjuje tudi tretji odstavek obrazložitve k 21. členu ZNISESČP, iz katerega je razvidno, da v primeru, če je bila terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge že ugotovljena s sodno odločbo, te terjatve upravičencem ni treba ponovno dokazovati in se postopek verifikacije (brez odložitve odločanja o zahtevi za izplačilo neplačanih starih deviznih vlog) nadaljuje z določitvijo višine obveznosti, do katere Republika Slovenija prevzame izpolnitev po tem zakonu.

22Navedena določba tretjega odstavka 21. člena ZNISESČP pa kaže tudi na to, da v primeru, ko je bil do uveljavitve tega zakona (4. 7. 2015) že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo (upnikovo) korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo.⁴ To je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru brez utemeljitve retroaktivno poseženo v že pridobljene pravice upravičencev (upnikov) do poplačila (glej 155. člen Ustave RS - URS, o prepovedi povratne veljave pravnih aktov).

23Upnica ima podlago za svojo terjatev v pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 115/95 z dne 11. 9. 1995. Sklep o izvršbi, izdan 25. 10. 1999, je tudi že pravnomočen (dolžnik zoper njega niti ni vložil ugovora), ZNISESČP pa je treba uporabiti zgolj na področju in v obsegu, ki ju in kot ju ureja.

24Če upravičenec ugovora zoper informativni izračun ne vloži, velja informativni izračun za dokončno in pravnomočno odločbo (zgolj o zahtevi za verifikacijo). Z možnostjo ugovora zoper informativni izračun se zagotavlja kontradiktornost v postopku zgolj v obsegu, ki ga določa ZNISESČP, niti na podlagi ugovora niti v upravnem sporu pa upravičenec ne more dobiti več, kot določa zakon v 2. in 3. členu. Ker so predmet informativnega izračuna zgolj stare devizne vloge in obresti iz 2. in 3. člena ZNISESČP, se upnica s tem, ko ni vložila ugovora, niti ni mogla odpovedati vsem nadaljnjim zahtevkom, ki niso predmet informativnega izračuna (višje, s pravnomočno sodno odločbo priznane obresti, in stroški postopka). Glede na navedeno terjatev upnice kljub plačilu Republike Slovenije na podlagi ZNISESČP v obravnavanem primeru ni prenehala v celoti, zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 31/2013 z dne 29. 5. 2014 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 1041/2015 z dne 28. 9. 2015.

25Višje sodišče še pripominja, da je iz Predloga ZNISESČP na 7. strani (5. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije in prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih – Bosna in Hercegovina) razvidno, da je Bosna in Hercegovina to materijo med drugim uredila tako, da če pristojni organ zahtevku ugodi in se upravičenec z višino verificiranega zneska strinja, mora podpisati potrdilo o verifikaciji in izjavo, da se odreka pritožbi. V skladu z zakonom so tudi izvršljive sodne odločbe predmet postopka verifikacije, v katerem se uporabljajo vse splošne določbe, vključno z odpisom obresti do 1. 1. 1992, gotovinskimi izplačili in izdajo obveznic. Sodni postopki, ki so bili ob začetku veljavnosti zakona še v teku, se nadaljujejo pred upravnim organom. Zgolj v primeru, da bi bila tudi ureditev po ZNISESČP taka, pa bi bilo mogoče tedaj, ko upravičenec ne bi vložil ugovora zoper informativni izračun, šteti, da se je odpovedal prav vsem zahtevkom.

26Glede na navedeno in zaradi tega, ker 5. člen ZNISESČP opredeljuje temelj izpolnitve obveznosti v smislu 434. člena OZ (kot je razvidno tudi iz obrazložitve Predloga), v obravnavanem primeru ne gre za akcesornost s pravnomočno sodno odločbo priznanih višjih obresti in stroškov postopka v smislu pritožbenih navedb.

27Dolžnik neutemeljeno nasprotuje tudi stroškovni odločitvi. Sodišče prve stopnje je to odločitev oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ in jo utemeljilo z obrazložitvijo, da upnica dolžniku stroškov ugovora po izteku roka ni povzročila neutemeljeno, saj je dolžnik s tem ugovorom uspel izpodbiti dovoljeno izvršbo le v manjšem delu (to je glede zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka), poleg tega pa je upnica predlog za izvršbo delno utesnila že pred vložitvijo ugovora (z vlogo z dne 20. 3. 2017).

28Okoliščini, da upnica ni ugovarjala informativnemu izračunu, izdelanemu 12. 7. 2016, ter da je izvršbo delno umaknila šele 20. 3. 2017, to je več kot pol leta kasneje, za odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka nista pravno pomembni. Prva okoliščina se sploh ne nanaša na predmetni izvršilni postopek, druge okoliščine pa tudi ni mogoče šteti za neskrbno ravnanje upnice, ki bi ga bilo treba sankcionirati, saj je bistvenega pomena dejstvo, da je upnica predlog za izvršbo delno umaknila, še preden je dolžnik vložil ugovor po izteku roka (3. 11. 2017). Kar se tiče dolžnikovega uspeha z ugovorom po izteku roka, pa je tudi po oceni višjega sodišča ta uspeh v primerjavi z upničinim zanemarljiv, saj je dolžnik z ugovorom uspel le glede dela stranske terjatve - to je le glede dela zakonskih zamudnih obresti od stroškov pravdnega in izvršilnega postopka. Glede na vse navedeno je pravilna odločitev, da je dolžnik dolžan sam kriti svoje stroške ugovornega postopka.

29Ostale pritožbene navedbe, na katere višje sodišče ni odgovorilo izrecno, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločitev niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep o ugovoru po izteku roka zavrnilo kot neutemeljeno in ta sklep v izpodbijanem delu (to je v tretjem odstavku I. točke in v II. točki izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

31Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep o ugovoru po izteku roka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in na šestem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato mu stroški v zvezi s pritožbo niso bili povzročeni neutemeljeno in jih je dolžan kriti sam.

¹ Novela ZIZ-H je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 51/2010 z dne 28. 6. 2010, veljati pa je začela 13. 7. 2010.
² Enako izhaja tudi iz 12. točke obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 297/2014 z dne 7. 4. 2016.
³ Prevzemnik izpolnitve se zavezuje dolžniku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku (prvi odstavek 434. člena OZ). Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika (drugi odstavek 434. člena OZ), vendar pa prevzemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu (primerjaj 432. člen OZ), zato upnik nasproti njemu nima nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).
⁴ Z zakonsko ureditvijo enotnega verifikacijskega postopka po ZNISESČP je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh upravičencev (upnikov), zlasti pa jim je (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oziroma v same terjatve, ki jih imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito, pridejo do poplačila svojih terjatev (glej VSL sklep II Ip 2350/2018 z dne 26. 9. 2018).