VSL Sodba PRp 137/2018

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ne ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški postopka ne bremenijo proračuna prekrškovnega organa.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo ob reševanju zahteve za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe po uradni dolžnosti spremenilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa z dne 28. 6. 2016 tako, da je postopek o prekršku proti pravni osebi in odgovorni osebi zaradi prekrška po prvi alineji prvega odstavka 15. člena, za odgovorno osebo po drugem odstavku v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 15. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun prekrškovnega organa.

2Proti sodbi vlaga prekrškovni organ pravočasno pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1 in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku, ki je podan v opisu 1. in 2. točke izreka odločbe prekrškovnega organa z dne 28. 6. 2016, ne ustavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom o zahtevi za sodno varstvo na podlagi 65. člena ZP-1. Meni, da opis dejanskega stanja prekrška glede odgovornosti pravne osebe in odgovorne osebe odločbe o prekršku ni nepopoln in nerazumljiv ter ima konkretizirane razloge o odgovornosti storilcev, zato ni podana kršitev druge alineje prvega odstavka 62. člena ZP-1. Storilcema se očita, da sta pri poslovanju s potrošniki uporabila zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem iz 5. člena ZVPNPP. Očita se jima, da sta 10.200 potrošnikom s pismom, ki jim je bil poslan 9. 2. 2016, obljubljala srečno življenje (sreča, denar), če bodo hitro sprejeli ponudbo – izpolnili uradni zahtevek za hitro pošiljanje aktivatorja absolutnega bogastva, za katerega bodo po povzetju plačali 17,99 EUR, ki je po vsebini naročilnica za naročilo izdelka, poleg tega sta jim ponujala amulet za odpiranje denarnih tokov in zaprtih poti po promocijski ceni 14,99 EUR, znižani z 18,99 EUR, in feng shui žabo za privabljanje denarja po promocijski ceni 16,99 EUR, znižani z 21,99 EUR. Z navedeno poslovno prakso sta storilca po mnenju prekrškovnega organa uporabila zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim dejanjem, saj je vsebovala napačne informacije in je bila torej neresnična, saj za A. jasnovidca medija nista predložila dokazov skladno s 14. členom ZVPNPP, da ta oseba obstaja in da ima sposobnosti jasnovidenja, ki naj bi naslovnikom pisanja, skupaj z aktivatorjem absolutnega bogastva, pomagala do sreče in denarja, prav tako nista predložila dokazov, da sta omenjena izdelka pred obravnavano ponudbo prodajala po višji (prečrtani) ceni. Iz opisa v izreku odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba prekršek storila z lastnim ravnanjem oziroma storitvijo. Storilec ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil očitano dejanje s storitvijo pri opravljanju svojega dela direktorja, ki ga je bil pooblaščen opravljati v imenu in za račun pravne osebe; kadar je neposredni storilec znan in odgovoren, za odgovornost pravne osebe zadostuje ugotovitev, da je storilec izpolnil znake prekrška pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil prekršek storjen v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe (prvi odstavek 14. člena ZP-1), kar izrek odločbe o prekršku vsebuje. Iz izreka odločbe o prekršku je tako razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je dejansko storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov ter je izrek odločbe konkretiziran z navedbo konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja, da je odgovorna oseba kršila dolžnostno ravnanje kot direktor pravne osebe. Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse, kakršna je opisana v izreku odločbe o prekršku. Odgovorna oseba pa je v dopisu z dne 15. 4. 2016, vloženem po zagovornici, zapisala: "zavezanec še organu sporoča podatke o odgovorni osebi za vsebino in razpošiljanje obravnavanega pisma: B. B. ...". Prekrškovni organ še dodaja, da je sodišče v vsebinsko podobnih zadevah glede odgovornosti pravne osebe in odgovorne osebe sprejelo povsem drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi (npr. sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 186/2016-2432 z dne 16. 8. 2017, sodba Okrajnega sodišča v Cerknici PR 155/2017-0406 z dne 3. 7. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRp 332/2016 z dne 25. 1. 2017).

3Storilca v sporočilu oziroma pozivu sodišču, vloženem po zagovornici po prejemu pritožbe prekrškovnega organa, navajata, da jima priloge, ki so bile priložene k pritožbi, niso bile posredovane, zato sodišče prosita, da jima jih vroči. Prvostopenjsko sodišče je nato zagovornico z dopisom s 18. 4. 2018 (ki ji je bil vročen istega dne po faxu) obvestilo, da si lahko priloge vpogleda oziroma pridobi izvode v roku osmih dni od prejema v času uradnih ur na sedežu sodišča, česar pa ni storila in storilca tudi nista podala odgovora na pritožbo, temveč iz uradnega zaznamka o razgovoru z zaposleno v odvetniški pisarni z dne 9. 5. 2018 izhaja, da zagovornica oziroma storilca ne bodo zahtevali prilog ter da lahko okrajno sodišče spis posreduje v reševanje pritožbenemu sodišču.

4Pritožba je utemeljena.

5Na podlagi prve alineje prvega odstavka 15. člena ZVPNPP se z globo od 3.000,00 do 40.000,00 EUR kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem (5. člen). Z globo od 300,00 do 2.000,00 eurov pa se lahko kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 15. člena ZVPNPP). Po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZVPNPP se poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična; poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer med drugim: (1.) glede obstoja ali narave izdelka; (2) glede glavnih značilnosti izdelka, na primer njegove razpoložljivosti, prednosti, tveganj, izvedbe, sestave, dodatkov, poprodajnih storitev za potrošnike in obravnavanja pritožb, postopka in datuma izdelave ali dobave, dostave, primernosti za namen, uporabe, količine, specifikacije, geografskega ali tržnega porekla ali rezultatov, ki se lahko pričakujejo od njegove uporabe, ali rezultatov in stvarnih značilnosti preizkusov ali pregledov izdelkov oziroma (4) glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.

6Pojem odgovorne osebe v postopku o prekršku je urejen v 15. členu ZP-1. Po prvem odstavku navedenega člena je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Gre torej za notranje razmerje oziroma pooblastila v sklopu opravljanja dejavnosti, za katere je posamezni subjekt registriran oziroma ki spada v delovno področje državnega organa oziroma organa samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer lahko posamezna odgovorna oseba dela opravlja na kakršnikoli pravni osnovi. Pri odgovornosti odgovorne osebe je treba razlikovati položaj, ko odgovorna oseba prekršek stori samostojno, lastnoročno (prvi odstavek 15. člena ZP-1), in položaj, ko odgovorna oseba odgovarja za ravnanje druge osebe (drugi odstavek 15. člena ZP-1). Na podlagi prvega odstavka 15.a člena ZP-1 pa je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. V 14. členu ZP-1 pa je urejena odgovornost pravne osebe in sicer je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi (prvi odstavek 14. člena ZP-1); če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, pa je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Le v primeru, ko odgovornost pravne osebe temelji na drugem odstavku 14. člena ZP-1, mora biti v opisu dejanskega stanja v plačilnem nalogu ali v izreku odločbe o prekršku določno navedeno, v čem je vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerimi se prekršek lahko prepreči.

7Utemeljene so pritožbene navedbe, da je izrek odločbe o prekršku glede odgovornosti odgovorne osebe ter pravne osebe razumljiv in ni podana kršitev druge alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1. Prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku očita B. B. kot direktorju pravne osebe C. d.o.o., da je dopustil, da je pravna oseba pri poslovanju s potrošniki uporabila zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem s tem, ko je pravna oseba 9. 2. 2016 poslala 10.200 fizičnim osebam (slovenskim potrošnikom) naslovljeno direktno pošto, ki je vsebovala sporočilo, da je imel A. jasnovidec medij pred nekaj dnevi o naslovniku pisma močne vizije (da ga od sedaj čaka življenje polno bogastva, čudovite usode sreče in denarja), ki ne bodo imele smisla, če na pismo ne bo odgovoril, kolikor hitro je mogoče, naslovnik pisma naj zato hitro izpolni uradni zahtevek za hitro pošiljanje aktivatorja absolutnega bogastva, za katerega bo po povzetju plačal 17,99 EUR, ki je po vsebini naročilnica za naročilo izdelka, poleg tega je pošta oziroma pismo ponujalo potrošnikom amulet za odpiranje denarnih tokov in zaprtih poti po promocijski ceni 14,99 EUR (znižani z 18,99 EUR) in feng shui žabo za pridobivanje denarja po promocijski ceni 16,99 EUR (znižani z 21,99 EUR). Z opisano uporabljeno poslovno prakso je pravna oseba uporabila zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim dejanjem, saj je vsebovala napačne informacije in je bila torej neresnična, saj za A. jasnovidca medija ni predložila prepričljivih dokazov, da ta oseba obstaja in o njegovih sposobnostih jasnovidenja, kot tudi ni predložila dokazov, da sta se izdelka iz ponudbe pred tem dejansko prodajala po višji ceni. Poleg tega je v izreku odločbe o prekršku navedeno, da se odgovorni osebi očita storitev prekrška v zvezi s 15.a členom ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, kar pomeni, da prekrškovni organ direktorju pravne osebe očita, da je odgovoren za prekršek kot odgovorna oseba – neposredni storilec prekrška in ne za opustitev dolžnega nadzorstva. Glede na navedeno in upoštevaje, da je v uvodu izreka navedeno tudi, da je B. B. direktor pravne osebe C. d.o.o., so takšne navedbe izreka odločbe razumljive. Prekrškovni organ namreč v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da med obveznosti, ki jih vsebuje funkcija direktorja, nedvomno sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepošteno poslovno prakso v odnosu do potrošnikov (zavajajočo poslovno prakso); pri vodenju poslovanja pravne osebe pa je ravno direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovno prakso. Poleg tega skladno s prvim odstavkom 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik); po drugem odstavku navedenega člena pa lahko zastopnik opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe in statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam, zato ni dvoma, da je direktor pravne osebe tisti, ki oblikuje poslovno prakso in ki mora tako skrbeti tudi za to, da pravna oseba ne uporablja poslovne prakse, ki se šteje za nepošteno poslovno prakso v razmerju do potrošnikov. V izreku opisano ravnanje (da je pravna oseba pri poslovanju s potrošniki uporabila zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim dejanjem s tem, ko je 9. 2. 2016 poslala 10.200 fizičnim osebam, slovenskim potrošnikom, naslovljeno direktno pošto, v katero je vložila več listin z vsebino, ki je navedena v izreku) nedvomno izkazuje, da je direktor v imenu, na račun, v korist in s sredstvi pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem. Glede na navedeno je izrek odločbe prekrškovnega organa jasen in razumljiv glede očitkov pravni osebi in odgovorni osebi, zato je izpodbijana odločitev o ustavitvi postopka o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 iz razlogov, ker opis nima konkretiziranih razlogov o odgovornosti odgovorne osebe in pravne osebe, nepravilna.

8Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Sodišče prve stopnje pa bo moralo po vsebini presoditi, ali so utemeljene navedbe zahteve za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe ter po potrebi v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 ponoviti ali dopolniti dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka.