VSRS Sodba II Ips 41/2017

Revizija se zavrne.

Dosedanji potek postopka

1Tožniki so dediči pokojne A. A., umrle 11. 11. 2010. Zatrjevali so, da je pokojna s toženko sklenila prodajno pogodbo z dne 11. 8. 2008 za kupnino 44.300,00 EUR, na podlagi katere se je toženka vknjižila kot lastnica na spornih nepremičninah, čeprav kupnine nikoli ni plačala. Primarno so od toženke zahtevali plačilo kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2008 in povračilo škode v višini 71,78 EUR. Med postopkom so tožbo spremenili tako, da so postavili še podredni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice tožnikov in zahtevek za povračilo škode.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu zahtevku tožnikov, s katerim so od toženke zahtevali izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vpis lastninske pravice tožnikov na nepremičninah parc. št. 785/15 in 785/16 k. o. ..., in plačilo 71,78 EUR¹ (I. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek za plačilo kupnine v višini 44.300 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnikov (III. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo, pritožbi toženke pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo (tudi) podredni tožbeni zahtevek; odločitev sodišča prve stopnje je posledično spremenilo tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka) in da morajo toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

4Tožniki so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili revizijo, v kateri uveljavljajo revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlagajo, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da pritožbo toženke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Podrejeno predlagajo, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje drugemu senatu sodišča druge stopnje. Priglašajo tudi stroške revizijskega postopka.

5Toženka je po svojem zakonitem zastopniku (direktorju) vložila laičen odgovor na revizijo, ki ga revizijsko sodišče ne more upoštevati, saj lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Glede uporabe ZPP

6Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Postopek pred Vrhovnim sodiščem se je zato na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E.

Ugotovljeno dejansko stanje

7Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja:

- tožniki so dediči pokojne A. A., rojene 6. 5. 1934, ki je umrla 11. 11. 2010 (v nadaljevanju tudi pokojna);

- pokojna je kot prodajalka s prodajno pogodbo z dne 11. 8. 2008 (v nadaljevanju prodajna pogodba) toženki kot kupcu prodala nepremičnini parc. št. 785/16 (gospodarsko poslopje v izmeri 12 m2 in sadovnjak v izmeri 415 m2) in parc. št. 785/15 (sadovnjak v izmeri 16 m2), obe k. o. ...; kupnina po pogodbi je znašala 44.300,00 EUR;

- prodajalka je svoj podpis na pogodbi 15. 9. 2008 overila pri notarki ...;

- v 3. točki prodajne pogodbe je bilo določeno, da bo kupec celotno kupnino plačal prodajalki v 8 dneh po overovitvi podpisa prodajalke na njen TRR,² odprt pri Gorenjski banki, d. d.; v 4. točki prodajne pogodbe je bilo določeno, da je plačilo kupnine bistvena sestavina prodajne pogodbe in da se šteje pogodba za razvezano po samem zakonu, če kupec kupnine ne plača v dogovorjenem roku;

- pokojna je 10. 9. 2008 podpisala izjavo, v kateri je toženki naročila, naj kupnine ne nakaže na TRR iz prodajne pogodbe, ampak na TRR B. B., št. ..., odprt pri SKB, d. d., in sicer zaradi neurejenega stanja na prvem računu (v nadaljevanju izjava); v izjavi je potrdila tudi prejem kupnine;

- 15. 9. 2009 je pokojna pri Upravni enoti (UE) Škofja Loka overila podpis na izjavi;

- toženka je 24. 9. 2008 plačala kupnino v višini 44.300,00 EUR na TRR, naveden v izjavi, katerega imetnica je bila B. B.;

- toženka se je vknjižila v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin;

- toženka se je ukvarjala z nakupom nepremičnin in izgradnjo stanovanjskih objektov po Sloveniji; z C. C. je sklenila (posredniško) pogodbo, na podlagi katere je ta posredoval pri nakupu zemljišč in pridobitvi dovoljenj za gradnjo na kompleksu zemljišč na zazidalnem območju, na katerem sta ležali tudi sporni nepremičnini; v stiku s prodajalci nepremičnin (tudi s pokojno) ni bila toženka oziroma njen zakoniti zastopnik, ampak C. C., ki je prodajne pogodbe po overovitvah podpisov prodajalcev skupaj z drugimi listinami dostavil toženki, ki je na podlagi predloženih pogodb in v dogovorjenih rokih izpolnila svojo obveznost plačila kupnine.

Razlogi sodišč nižjih stopenj

8Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku. Toženki je očitalo, da ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu za kupca, ker pri prodajalki ni preverila resničnosti vsebine izjave. Ta je namreč vsebovala navedbo neresničnega dejstva o že plačani kupnini in spremembo računa za nakazilo kupnine. Tudi okoliščini, da je toženka drugim prodajalcem plačevala na njihove TRR in da je prodajalka istega dne overila podpis na prodajni pogodbi pri notarki, izjavo pa na upravni enoti, bi pri kupcu morali vzbuditi dvom o resničnosti vsebine izjave. Kupnino je toženka nakazala na TRR B. B., zato pogodbene obveznosti prodajalki ni izpolnila; zaradi fiksnosti prodajne pogodbe je ta v skladu s prvim odstavkom 104. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) razvezana po samem zakonu. Razsodilo je, da mora toženka zato tožnikom vrniti prejeto, torej izstaviti zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice, in plačati odškodnino, ki je tožnikom nastala s plačilom izkazanih (in neprerekanih) stroškov.

9Sodišče druge stopnje stališču sodišča prve stopnje glede neskrbnosti toženke ni sledilo, zato je zavrnilo kondikcijski zahtevek tožnikov. Zaključilo je, da je pisna izjava prodajalke, overjena na upravni enoti, predstavljala ponudbo za sklenitev aneksa k prodajni pogodbi glede spremenjenega računa za nakazilo kupnine. Toženka je takšno ponudbo spremembe pogodbe z nakazilom kupnine na spremenjen račun sprejela in s tem opravila izpolnitev svoje pogodbene obveznosti plačila kupnine. Toženki tudi ob zahtevani povečani skrbnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka) ni mogoče očitati, da z nakazilom kupnine na TRR, navedenem v izjavi, ni ravnala skrbno; jasnost same vsebine izjave in dejstvo, da je pristnost podpisa prodajalke overila na upravni enoti, namreč nista okoliščini, ki bi kupcu narekovali, da pri prodajalki preveri vsebino ali pristnost podane izjave. Tega od toženke ne bi bilo realno in ne utemeljeno pričakovati niti ob dejstvu, da izjava vsebuje zapis, da je kupnina plačana, kot tudi ne ob dejstvu, da je bila overovitev enega dokumenta isti dan opravljena pri notarki, drugega pa na upravni enoti. Kondikcijski zahtevek tožnikov je zato neutemeljen.

Jedro revizijskih navedb

10Revidenti pred revizijskim sodiščem ponovno poudarjajo, da toženka pokojni kupnine nikoli ni plačala, zato svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila. B. B., kateri je pokojna na TRR nakazala kupnino, je bila povezana s toženko; gre namreč za partnerico toženkinega posrednika C. C., zato je toženka dejansko plačala sama sebi. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj so tožniki zoper C. C. in zakonitega zastopnika toženke vložili tudi kazensko ovadbo. Pri izdaji izpodbijane sodbi je sodišče druge stopnje kršilo prvi odstavek 339. člena ZPP ter 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi spremenjene sodbe nejasni (8. točka obrazložitve) oziroma med seboj v nasprotju, predvsem pa v nasprotju s tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov. Pri presoji skrbnosti ravnanja toženke je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 6. člena OZ). Ni namreč upoštevalo, da je v izjavi, ki je bila toženki pred plačilom predložena, navedeno neresnično dejstvo, da je pokojna kupnino prejela. To dejstvo je bilo toženki znano, zato ni ravnala z dolžno skrbnostjo. Pogodba je bila notarsko overjena, podpis na izjavi pa ni bil overjen pri notarki. Sodna praksa zahteva, da oblika, predpisana za sklenitev pogodbe, velja tudi za njene spremembe; pisni morata biti zato tako ponudba kot tudi sprejem. Plačilo samemu sebi ne zadošča v smislu drugega odstavka 28. člena OZ.

Pravna podlaga

11S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ).

12Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine (103. člen OZ). Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 111. člena OZ).

Presoja utemeljenosti revizije

13Revizija ni utemeljena.

14Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 396/2018 z dne 9. 2. 2018 nad toženko začet stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja, je Vrhovno sodišče ob uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo odločbo. Prekinitev postopka na izdajo odločbe Vrhovnega sodišča namreč ne more vplivati, saj procesna upravičenja strank niso v ničemer ogrožena.

15Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odpravi materialnopravnih in procesnih napak, zato je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). V revizijskem postopku s sklicevanjem na dokazne listine, pričanja in podatke spisa posameznih dejanskih ugotovitev ni mogoče izpodbijati. Ker revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah sodišč nižjih stopenj, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah pomenijo prav izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa pojasnjevanja zmotne uporabe materialnega prava, revizijsko sodišče nanje ni odgovarjalo, temveč je glede na dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj zaključilo, da je pravilen materialnopravni sklep sodišča druge stopnje o neutemeljenosti primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka. Ključna je dejanska ugotovitev, da je bila kupnina plačana v skladu s pogodbeno vsebino, dogovorjeno v prodajni pogodbi in overjeni izjavi prodajalke z dne 10. 9. 2008. Revizijska navedba, da kupnina ni bila plačana, je tako neskladna z dejanskimi ugotovitvami, materialnopravni zaključek revidentov, da prodajna pogodba ni bila izpolnjena, pa je zmoten. V skladu z 280. členom OZ sme namreč dolžnik obveznost izpolniti tudi osebi, ki jo je določil sam upnik.

16Revidenti se v obravnavani zadevi na kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v glavnem sklicujejo le s povzemanjem zakonske določbe, vsebinsko pa ju ne opredelijo in konkretizirajo. Takšno sklicevanje ne pomeni argumentirane in konkretizirane trditve o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, zato Vrhovno sodišče revizije v tem obsegu ni preizkusilo. V delu, v katerem je konkretizirana in kjer revidenti navajajo, da iz 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, kaj naj bi toženka utemeljeno poudarjala, pa je treba kritiko zavrniti. Iz sodbe sodišča druge stopnje, ki je zapisano res nekoliko nerodno formuliralo, je namreč mogoče razbrati, da je toženka poudarjala, da je bila pisna izjava sklenjena po zapisu prodajne pogodbe, zato predstavlja ponudbo za sklenitev aneksa k prodajni pogodbi z navedbo spremenjenega računa za nakazilo kupnine, plačilo kupnine toženke pa sprejem ponudbe. Odločitev sodišča druge stopnje, ki takšno pravno stališče toženke sprejema, je tudi materialnopravno pravilna. V skladu z drugim odstavkom 28. člena OZ je namreč ponudbo (za spremembo pogodbe) dopustno sprejeti tudi s konkludentnim ravnanjem, ki učinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, če je bilo storjeno v roku, ko ponudba še veže, kar je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno. Dodatno obvestilo ponudnika o izvršenem ravnanju pri tem ni potrebno, saj bi bila v nasprotnem primeru onemogočena sklenitev na podlagi konkludentnega ravnanja naslovnika.³ Razlogi sodišča druge stopnje so tako jasni in razumljivi, pritožbeno sodišče pa se je pri svoji odločitvi opredelilo do vseh bistvenih vprašanj.

17Končno so neutemeljeni tudi revizijski očitki, da je sodišče druge stopnje zmotno presodilo skrbnost ravnanja toženke. Pravilen je zaključek sodišča druge stopnje, da toženki, ki je kupnino plačala na račun, določen v izjavi prodajalke, ni mogoče očitati neskrbnosti, saj sta bila jasnost vsebine izjave in dejstvo, da je pristnost podpisa prodajalke overila upravna enota, okoliščini, na podlagi katerih je toženka (tudi ob povečani skrbnosti dobrega strokovnjaka) utemeljeno mogla zaupati v verodostojnost oziroma pristnost listine. Overitev lastnoročnega podpisa, opravljena na upravnih enotah v Republiki Sloveniji, je namreč enakovredna notarski overitvi (178. člen Zakona o upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).⁴ Nasprotje med navodilom o plačilu in ugotovitvijo v izjavi, da je bila kupnina s strani toženke že plačana, ob dejstvu, da plačilo izvira iz sfere toženke – kupca, ne pa prodajalca, ne zmanjšuje verodostojnosti listine. Razumnega razloga za dvom v pristnost dokumenta ne more pomeniti niti okoliščina, da sta bili izjava in prodajna pogodba overjeni s strani različnih organov.⁵

18Iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je toženka kupnino plačala v skladu s prodajno pogodbo. Nekatere v reviziji izpostavljene okoliščine, zlasti o povezanosti B. B. in posrednika toženke C. C., bi lahko vzbudile določene pomisleke, vendar tožniki prodajne pogodbe zaradi morebitnih napak volje njihove pravne prednice oziroma njene omejene procesne sposobnosti niso izpodbijali. V postopku so sprva sicer zatrjevali, da sporne izjave ni podpisala pokojna, a so na poziv sodnice na naroku 28. 9. 2015 trditve o ponarejenem podpisu izrecno umaknili, vztrajali pa so na trditvah, da pokojna ni vedela, kaj podpisuje. Takšne trditve bi ob ustreznem zahtevku, postavljenem v prekluzivnem roku, lahko vodile v razveljavitev pogodbe. Pogodba prav tako ne učinkuje, če je nemoralna, protiustavna ali nezakonita – tedaj je pravna posledica pogodbe njena ničnost. Vendar pa revidenti v reviziji ne uveljavljajo, da bi pred sodišči nižjih stopenj podali trditve o morebitni slabovernosti toženke glede njenega razmerja s posrednikom C. C., ali druge trditve, ki bi utemeljevale sklepanje o ničnosti prodajne pogodbe,⁶ niti sodišču druge stopnje ne očitajo, da bi takšne trditve spregledalo.

19Če povzamemo, materialno pravo v obravnavani zadevi ugotovljenih dejstev ne veže na pravno posledico, ki jo uveljavlja tožnik. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zavrnilo primarni in podredni zahtevek.

Odločitev o reviziji

20Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija tožnika vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških

21Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroških tožnika za vložitev revizije je vsebovana v odločitvi o glavni stvari in je posledica njegovega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom (154. člen ZPP).

¹ Ta del zahtevka so tožniki utemeljevali na odškodninski podlagi. Uveljavljajo stroške, ki so jim nastali zaradi toženkine kršitve pogodbe.
² Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v pogodbi navedeni TRR dejansko račun prvega tožnika.
³ V. Kranjc v N. Plavšak in M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 250-254..
⁴ Pristnost lastnoročnega podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo lastnoročno podpiše listino ali da prizna podpis, ki je že na listini, za svoj. Istovetnost predlagatelja listine ugotovi uradna oseba na podlagi veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, razen v primerih, ko je predlagatelj uradni osebi osebno znan (178.b člen ZUP).
⁵ Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je bil vključen v prodajno pogodbo, se zahteva notarska overitev (glej 33. člen Zakona o zemljiški knjigi).
⁶ Na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti.