VSL sklep Cst 338/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo: 1. ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je 1. 8. 2016 vložil H. d.o.o. in 2. predlog upnika za povračilo stroškov.

2Zoper sklep se je upnik H. d. o. o. pravočasno pritožil. Navedel je, da uveljavlja bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in zmotno uporabo materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ustavi postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrne, dolžniku pa naloži povrnitev uveljavljanih upnikovih stroškov udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V kolikor pa meni, da ne glede na uspeh upnika z ugovorom proti odpustu obveznosti, upnik na podlagi določbe 129. in 398. člena ZFPPIPP ni upravičen do povrnitve stroškov, naj postopek odločanja o stroških prekine in začne postopek za oceno ustavnosti 129. in 398. člena ZFPPIPP.

3Dolžniku je bila pritožba vročena 18. maja 2018 in nanjo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil na spletnih straneh AJPES objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom 18. 12. 2014, oklic o začetku postopka odpusta obveznosti pa 14. 1. 2015. Sodišče je dolžniku določilo preizkusno dobo 2 let in 6 mesecev in nihče do izteka preizkusnega obdobja ni predlagal podaljšanja preizkusnega obdobja. Tudi zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti ni nihče vložil pritožbe. V pritožbi zoper izpodbijani sklep zatrjevano protipravnost pravice do odpusta obveznosti iz 398. člena ZFPPIPP bi moral upnik uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, zoper katerega pa se ni pritožil. Pri obravnavi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti pritožbeno sodišče odločitve ni moralo presojati glede na določbo 398. člena ZFPPIPP, ki daje predlagatelju pravico predlagati odpust obveznosti in ki je bila podlaga za izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Zato v tej fazi postopka pritožnikov predlog za prekinitev postopka in za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem zaradi presoje ustavnosti 398. člena ZFPPIPP tudi ni utemeljen.

6Z vlogo: „Druga dopolnitev prijave terjatev na oklic o začetku postopka osebnega stečaja“, ki je datirana z dne 29. 7. 2016 in istega dne poslana po pošti, Okrožno sodišče v Ljubljani pa jo je prejelo 1. 8. 2016 in je v elektronskem vpisniku 1. 8. 2015 vpisana kot procesno dejanje s številko 51, je upnik H., d. o. o. vložil ugovor proti odpustu obveznosti. S sklepom St 000 z dne 26. 10. 2017 je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo, ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Na pritožbo dolžnika je Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor upnika zavrnilo.

7Sodišče prve stopnje je ugovor upnika proti odpustu obveznosti v izreku sklepa opredelilo glede na procesno dejanje upnika iz elektronskega vpisnika (št. 51 z dne 1. 8. 2016), ki predstavlja prvo vlogo, s katero je upnik opravil procesno dejanje ugovora proti odpustu obveznosti. Opozorilo pritožnika, da je v izreku napačno zapisano, da je upnik vložil ugovor 1. 8. 2016, ker ga je 29. 7. 2016, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je jasno, na kateri ugovor upnika se sklep nanaša, zato ga je bilo tudi mogoče preizkusiti.

8Upnik je vložil ugovor proti odpustu obveznosti po 26. aprilu 2016, ko je začela veljati novela ZFPPIPP-G. Na dan začetka postopka odpusta obveznosti, oziroma na dan objave oklica 14. 1. 2015, je veljal ZFPPIPP, vključno s spremembo ZFPPIPP-F, po kateri je bilo treba ugovor po odpustu obveznosti vložiti:

1če se z njim uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka ali iz drugega odstavka 403. člena¹ tega zakona v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti;

2če se z njim uveljavlja razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena tega zakona, do poteka preizkusnega obdobja.

9Nesporno je, da upnik ugovora proti odpustu obveznosti ni vložil do 14. 7. 2015, torej v šestmesečnem roku, v katerem je bilo možno uveljavljati ovire iz 399. člena ZFPPIPP-E. Vložil pa ga je pred potekom preizkusnega obdobja, ki je v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti določen do 14. 7. 2017, kar pomeni, da bi z njim lahko uveljavljal kot razlog proti odpustu obveznosti kršitve iz 383 b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona.

10Sodišče prve stopnje je s strani upnika zatrjevane ovire za odpust obveznosti, ki jih je podal v predlogu in dopolnjeval tekom postopka obravnave njegovega ugovora, obravnavalo tudi v luči določbe tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Odločilo je, da trditve upnika in izvedeni dokazi ne omogočajo zaključka, da iz ravnanja ali glede na premoženjski položaj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da je imel dolžnik namen zlorabiti pravico do odpusta obveznosti. Pritožnik tega zaključka sodišča prve stopnje ni uspel izpodbiti, kar bo obrazloženo še v nadaljevanju, zato pritožbenemu sodišču tudi ni bilo treba presojati, ali je s prehodno določbo četrtega odstavka 34. člena spremembe ZFPPIPP-G (Uradni list RS, št. 27/16), ki določa, da se določbe spremenjenega 399. člena zakona uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti, kršeno načelo prepovedi veljave predpisov za nazaj.

11Čeprav pritožnik meni in ponavlja, da je jasno, da si dolžnik ne zasluži odpusta obveznosti, ker ni niti pošten niti vesten, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki po izvedenem postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti takemu stališču ni sledilo, ker na podlagi izvedenih dokazov ni prišlo do zaključka, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti. Pritožnik je v pritožbi ponovil, da je bil z dolžnikom v pogodbenem odnosu, zanj je opravljal računovodske storitve, računov za opravljene storitve pa mu dolžnik od 1. 3. 2008 ni več plačeval. V zvezi s tem mu očita nesorazmerno prevzemanje obveznosti od takrat dalje, ki pa kot je že pojasnjeno, za odločitev ni relevantno. V pritožbi pa je še (prvič) pojasnil, da je z dolžnikom sklenil kreditno pogodbo z dne 31. 12. 2012, s katero je bil le pretrgan zastaralni rok, ni pa na podlagi te kreditne pogodbe upnik dolžniku nakazal na račun nobenih denarnih sredstev, dolžnik pa se mu je zavezal znesek kredita iz kreditne pogodbe vrniti do 31. 12. 2013, česar pa ni storil. Sklenitev kreditne pogodbe, na podlagi katere si je dolžnik le izgovoril podaljšanje roka plačila, ne predstavlja prevzemanja nesorazmernih obveznosti.

12Po očitkih pritožnika bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je dolžnik 12. 12. 2014, ko je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, zlorabil pravico do odpusta obveznosti, saj je preslepil izvršitelja FURS (takrat DURS) z navedbo, da bo odjavil dejavnost, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav jo je imel že odjavljeno (Okrepčevalnica O. s. p., za katero je pritožnik opravljal po pogodbi storitve, je bila izbrisana iz poslovnega registra 3. 5. 2013) in da bo takoj sprožil postopek osebnega stečaja, pa ga takrat še ni, pač pa več kot eno leto od takrat, ko je izjavo podal in da je enako preslepil izvršitelja upnika z navedbo, da bo svoj dolg v nekaj dneh plačal, pa ga ni. Iz navedenih trditev izhaja, da pritožnik dolžniku očita, zakaj ni že maja 2013 predlagal začetka postopka osebnega stečaja, vendar okoliščina, da ga je predlagal konec leta 2014, po oceni pritožbenega sodišča sama po sebi še ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Pri tem pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dejstva, da je bil dolžnik zaradi poškodbe zunaj dela z odločbo z dne 19. 4. 2014 (pravilno 19. 11. 2014) uvrščen v III kategorijo invalidnosti, ki jo je kmalu po pridobitvi priložil predlogu za začetek stečajnega postopka. Iz navedenega dejstva izhaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dolžnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka kmalu po pridobitvi odločbe (torej ne šele 8 mesecev po njeni pridobitvi, če bi štelo, da jo je pridobil že aprila 2014), prav tako pa, da je bil dolžnik že pred pridobitvijo navedene odločbe poškodovan in v bolniškem staležu, ter da mu zato na podlagi dejstva, da ni predlagal stečaja takrat, ko zatrjuje upnik, da bi ga moral, ni mogoče očitati namena oškodovanja upnikov. Takemu stališču pa pritožbeno sodišče še dodaja, da bi upnik sam lahko predlagal začetek stečaja nad dolžnikom prej in da ni prepričljivo pojasnil, kaj ga je pri tem oviralo. Ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje pritožnik izpodbija s trditvami, da je sodišče zmotno upoštevalo, da je bila odločba izdana aprila, čeprav je bila dejansko novembra 2014, poleg tega pa še s trditvami, da začasni status delovnega invalida III kategorije invalidnosti nima nič skupnega z osebnim stečajem, ker je dolžnik pridobil, upoštevaje še rok do izteka za pritožbo zoper navedeno odločbo, začasen status invalida šele po pravnomočnosti odločbe, to pa se je zgodilo že po začetku postopka osebnega stečaja, kar izhaja iz v spis predložene odločbe. Za vprašanje namena s prepozno vloženim predlogom za stečaj oškodovati upnike, dejstva, ki jih s pritožbo izpodbija pritožnik, niso odločilna. Zato z izpodbijanjem navedbe datuma sporne odločbe in pričetka njene veljave, pritožnik ni uspel ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje.

13Ob tem pritožbeno sodišče na očitek sodišču prve stopnje, da ni prebralo vseh listin in izjave zaslišanih prič v postopku, čeprav je v zapisniku zapisano, da jih je bralo, odgovarja, da bi moral upnik, zato da bi se lahko na navedeno relativno bistveno kršitev določb postopka skliceval v pritožbi, to uveljavljati prej in sicer do konca naroka za obravnavo ugovora (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker zatrjevane kršitve upnik do konca naroka za obravnavo ugovora, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo 17. 4. 2018 v navzočnosti dolžnika in zakonitega zastopnika upnika, ni uveljavljal, je ne more več s pritožbo zoper sklep o glavni stvari.

14Tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo izjav vseh prič, ki so bile zaslišane, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze presojalo v okviru metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem pritožnika, da pri tem ni bilo dovolj skrbno in natančno. Glede pritožbenega stališča, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, pa pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi pravila, ki so določena v 214. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj iz vseh navedb dolžnika izhaja namen zanikanja tistih dejstev, ki bi bila lahko v konkretnem primeru glede na trditve upnika odločilna za presojo, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti. Z dejstvi, ki niso odločilna, pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati. S tem se izkaže, da pritožnik ni uspel uveljaviti pritožbenega očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z očitki, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti.

15V konkretnem primeru pa je upnik uveljavljal ugovor proti odpustu obveznosti, ki temelji tudi na kršitvah, ki so določene v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP (iz 383 b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona). V zvezi z navedenimi kršitvami je v ugovoru proti dopustu obveznosti z dopolnitvami, ki jih je strnil v vlogi z dne 9. 3. 2018, upnik navajal, da dolžnik tudi po začetku postopka osebnega stečaja razpolaga s finančnimi sredstvi in da mu njegov premoženjski položaj omogoča brezskrbno in lagodno življenje. Julija 2016 je bil na aktivnem dopustu na Hrvaški obali in se udeleževal dopustniških zabav, kar je objavil na facebook profilu 20. 7. in 27. 7. 2016. Navedel je tudi, da dolžnik opravlja delo na črno v gostinskem lokalu O. ..., kar izhaja iz njegove objave na facebook profilu z dne 5. 6. 2016, da je uredil teraso v tem lokalu. Poleg tega je trdil, da dolžnik stečajnemu upravitelju M. K. ni redno poročal o tem, da je zaposlen, če pa ni bil, da zaposlitev išče.

16Navedene trditve je treba subsumirati pod določbo 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Dolžnik se je proti tem trditvam branil s trditvami, da je upravitelju dal vse zahtevane podatke o premoženju in da premoženja nima, da je iskal zaposlitev ter da je bil od 11. 10. 2016 do 10. 10. 2017 zaposlen. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, ki so navedeni v tretjem odstavku na 3. strani obrazložitve izhaja, da je dolžnik upnikove navedbe o neporočanju o iskanju zaposlitve prerekal s trditvami, da je o iskanju zaposlitve upravitelju redno poročal. Ali mu je, ali ni redno poročal, je po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, odvisno od izjave, ki jo je dolžan podati stečajni upravitelj v okviru nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). Če namreč upravitelj po drugem odstavku 402. člena ZFPPIPP ugotovi, da obstaja razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (tretji odstavek 402. člena ZFPPIPP). Kar v primeru, če ga ne vloži, ker ga je vložil upnik, pomeni, da če upnik trdi, da dolžnik neredno poroča, mora stečajni upravitelj sodišču tudi natančno povedati, kateri mesec mu dolžnik ni poročal o iskanju zaposlitve (glede na določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Ker v konkretnem primeru stečajni upravitelj ni podal nobenih konkretnih trditev, ki bi jih v primeru, če bi ugotovil neizpolnjevanje zakonskih obveznosti dolžnika, moral sporočiti sodišču (stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov - prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da na podlagi nekonkretizirane izjave upravitelja ni sprejelo zaključka, da je dolžnik med preizkusnim obdobjem kršil svojo obveznost, da mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

17Trditve upnika, da je dokaz, da ima dolžnik premoženje, njegovo lagodno življenje, je sodišče prve stopnje presojalo v luči podatkov, ki jih je zbral stečajni upravitelj (kot organ postopka zaradi insolventnosti). Ugotovilo je, da iz otvoritvenega poročila upravitelja izhaja, da dolžnik nima premoženja, prav tako pa iz njegovih rednih poročil ne izhaja ugotovitev kakršnegakoli dejanja dolžnika, za katerega bi upravitelj ocenil, da je izpodbojno. Trditve v pritožbi, da se je dolžnik upniku zavezal plačati dolg iz privarčevanih denarnih sredstev, iz prihodkov iz zavarovalne police za življenjsko in nezgodno zavarovanje in iz odškodnine za telesno poškodbo v prometni nesreči, zaradi katere je bil leto dni v bolniškem staležu, drugačne presoje ne omogočajo. Pri tem je sodišče prve stopnje kritično presojalo tudi izjavo upravitelja, da se strinja z upnikovim ugovorom, saj bi upravitelj moral svoje stališče tudi obrazloženo utemeljiti, česar pa ni storil. Zgolj na podlagi stališč upnika v zvezi s stališčem upravitelja o „eventualno skritem in odtujenem premoženju mimo pravil ZFPPIPP“, ki ga je v razlogih sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje, pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zavrnitev ugovora proti odpustu obveznosti. Na takih stališčih sodna odločba ne more temeljiti.

18Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki jih je dolžno upoštevati pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v celoti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), vključno z odločitvijo o stroških upnika, ki jih je dolžan upnik nositi sam, tudi po pravilih uspeha, ki jih zagovarja upnik v pritožbi. Zato ni bila potrebna presoja ustavnosti določbe 129. člena ZFPPIPP, po kateri mora vsak upnik pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

19Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

...........

¹ Če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena tega zakona, ali da je preizkusno obdobje prekratko.