VSL Sklep I Cp 2561/2017

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah B./II., III., IV., V., VIII., IX., X., D./1., E. in F. razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje,

v preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v točkah A., B./I., B./VI., B./VII. in C potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje združilo zapuščinski zadevi D 204/2008 in D 236/2012 v skupno obravnavanje, nato pa predvsem ugotovilo obseg zapuščine A. B., pojasnilo, da je napravila pisno oporoko pred pričami s 24. 10. 2007, ki je bila razglašena 22. 9. 2008 (za katero je bilo razsojeno, da je neveljavna) in pisno oporoko pred pričami s 24. 10. 2007, ki je bila razglašena 20. 5. 2013, s katero je za dediča določila brata B. B. ki je 11. 8. 2012 umrl. Ugotovilo je še, kdo so njegove dedinje in da je bil zahtevek za ugotovitev dedne nevrednosti B. B. zavrnjen. Nato je odločilo o zakonitem dedovanju traktorja in oporočnem dedovanju nepremičnin po A. B. ter o zakonitem dedovanju taistih nepremičnin po B. B.

2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov v obsežni pritožbi pravočasno pritožuje dedič A. B. C. B. Predlaga razveljavitev sklepa. Natančno analizira potek zapuščinskega in z njim povezanih pravdnih postopkov. Bistvo njegove obsežne pritožbe pa je v stališču, da je sodišče prve stopnje o dedovanju po A. B. odločilo preden je bilo vsebinsko odločeno o dedni nevrednosti oporočnega dediča B. B. Zapuščinsko sodišče deluje, kot da je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2716/2016 (zoper katero je vložena revizija, ki je bila dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Dor 81/2017) meritorno ugotovljeno, da B. B. ni dedno nevreden, čeprav ni tako. Izpodbijani sklep je arbitraren in je plod nevzdržne pravne zmešnjave, njegova pravnomočnost pa bi pritožniku in drugim zakonitim dedičem B. B. povzročila nastanek nepopravljive škode.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Višje sodišče najprej pojasnjuje, da pritožbena navedba, „da v primeru, da bi bila pritožba dodeljena kakšnemu od sodnikov, ki so sodelovali pri predhodnih odločitvah in nekako pomagali z diametralno nasprotnimi razlagami ustvariti nevzdržno pravno zmešnjavo, pritožnik pričakuje, da se bodo ti sodniki izločili iz odločanja o pritožbi“, ne predstavlja predloga za izločitev v smislu 72. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Navedbe pa tudi niso takšne narave, da bi senat ocenil, da so za kakšno od članic podane okoliščine, ki spravljajo v dvom nepristranskost članice in bi terjale ravnanje v skladu z 2. odstavkom 71. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

5Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo o dedovanju po pokojni A. B. in po njenem (kasneje umrlem) bratu B. B. V zapuščinskem postopku sta bili sukcesivno predloženi dve (istega dne datirani) oporoki A. B.; za eno je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je neveljavna; na podlagi druge je bilo izvedeno dedovanje v izpodbijanem sklepu. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je dedič B. B. prvo oporoko ponaredil in je zato nevreden dedovati. Dedinje B. B. so takšnim trditvam nasprotovale.

6126. člen ZD določa, da je nevreden, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke (med drugim) tisti, ki je ponaredil zapustnikovo oporoko.

7V skladu z 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Med dediči so bila sporna (pravno odločilna) dejstva, od katerih je odvisno, ali je dedič B. B. dedno nevreden.¹ Ker v primeru, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, o sporu ne more odločiti zapuščinsko sodišče, je s sklepom D 204/2008-89 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2855/2014 prekinilo postopek in zakonite dediče napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja dedne nevrednosti.

8V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev dedne nevrednosti s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 137/2015-I v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2716/2016 zavrnjen. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da to ne drži in da o tožbenem zahtevku ni bilo vsebinsko pravnomočno odločeno. Izrek odločbe I Cp 2716/2016 sicer nakazuje na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (zavrnitev), a iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, da pritožbeno sodišče zahtevka ni vsebinsko obravnavalo, ampak je tožniku odreklo pravno varstvo, ker da za ugotovitev dedne nevrednosti B. B. nima interesa.² O dedni nevrednosti B. B. (za katero je sodišče prve stopnje, kot je bilo zgoraj pojasnjeno) povsem pravilno ugotovilo, da predstavlja v tej zadevi odločilno okoliščino, torej v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo vsebinsko odločeno, za situacijo iz 4. odstavka 213. člena ZD pa tudi ne gre, zato pogojev za nadaljevanje zapuščinskega postopka še ni bilo.

9Višje sodišče je zato v skladu s 354. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v tistem delu, na katerega zgoraj opisano vprašanje vpliva (točki B./IV., D./1, in E), zadevo pa v tem delu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Pritožbeno sodišče je razveljavilo še sklep v točkah B/II., III., V., VII., VIII., IX., X. in F., saj glede na določbo 214. člena ZD ni materialnopravne podlage, da bi izrek sklepa o dedovanju vseboval takšne ugotovitve in odločitve. V preostalem delu (pritožnik namreč navaja, da se pritožuje zoper sklep in sklep o dedovanju v celoti) pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo. Odločitvi o združitvi zapuščinskih zadev po A. B. in B. B. (točka A. izreka), ki temelji na določbi 300. člena ZPP, pritožnik niti ne nasprotuje. Prav tako ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine A. B. (B./I.), o tem, kdo so njeni zakoniti dediči), ne nasprotuje niti zakonitemu dedovanju traktorja (VI.). Ker v tem delu pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožnikovega predloga za prekinitev zapuščinskega postopka do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2716/2016. Kot je bilo že pojasnjeno, bo lahko sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek šele, ko bo pravnomočno meritorno odločeno o dedni nevrednosti. Odločitev Vrhovnega sodišča RS pa (ob tem ko z revizijo izpodbijana pravnomočna odločitev, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, ni meritorna) v nobenem primeru še ne bo meritorna odločitev o dedni nevrednosti.

¹ Dedno nevredni ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki, posledice pa zadenejo samo njega, ne tudi njegovih potomcev, ki po vstopni pravici dedujejo, kakor da bi dedno nevredni umrl pred zapustnikom (1. odstavek 127. člena ZD). Kadar v oporoki določeni dedič umre pred oporočiteljem, pride do zakonitega dedovanja. Krog dedičev A. B. je torej drugačen, če je oporočni dedič dedno nevreden, saj se v tem primeru, po njej deduje, kakor da bi oporočni dedič B. B. umrl pred njo (dedujejo torej vsi njeni zakoniti dediči, tudi dediči dedno nevrednega po vstopni pravici). Če pa oporočni dedič ni dedno nevreden, deduje po A. B., po njem pa le njegovi zakoniti dediči po vstopni pravici.
² Iz obrazložitve sodbe I Cp 2716/2016: „Na dedni delež tožnika, ki navaja, da je zapustničin nečak (torej potomec zapustničinega brata ali sestre), torej dedna nevrednost B. B. ne vpliva. Tožnik bo v primeru zakonitega dedovanja po zapustnici A. B. dedoval njemu pripadajoč dedni delež; ne glede na to, kateri od dedičev bo dedoval B. B. pripadajoč dedni delež. Interesa za ugotovitev dedne nevrednosti B. B. tožnik zato nima.“