VSL sklep Cst 578/2017

1. Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se potrdi poenostavljena prisilna poravnava z naslednjo vsebino:

- delež plačila terjatev upnikov: 5,50 %,

- rok za plačilo terjatev upnikov:

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za eno leto od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za dve leti od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za tri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za pet let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za šest let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za sedem let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za osem let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za devet let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za deset let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

- terjatve upnikov se v obdobju od 9. 5. 2016 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0 %.

2. Poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

Upnica E d. d. je dolžna v roku 15 dni dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 2.126,52 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave z dne 9. 9. 2016.

2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo potrdi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je pritožbene stroške.

3Prav tako so zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno vložili pritožbe upniki A d. o. o., B. B., C d. o. o. in D d. o. o. iz Zagreba. Prvi trije navedeni upniki pritožbenih razlogov ne navajajo. Upnik D d. o. o. pa se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Vsi navedeni upniki pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbam ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ugodi. Upnik D d. o. o. je hkrati predlagal tudi izločitev sodnika sodišča prve stopnje.

4Na pritožbe upnikov je dolžnik odgovoril in predlagal, da jim pritožbeno sodišče ugodi ter upnici E d. d. naloži plačilo stroškov postopka. Priglasil je stroške odgovora na pritožbe.

5Na pritožbe dolžnika in upnikov je odgovorila upnica E d. d. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbe zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

6Pritožbe so utemeljene.

7Uvodoma pritožbeno sodišče navaja, da upniki A d. o. o., B. B. in C d. o. o. v pritožbah niso uveljavljali nobenega od pravno relevantnih pritožbenih razlogov oziroma razlogov, ki bi lahko bili odločilni za odločanje o zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Zato pritožbeno sodišče na njihove pritožbene navedbe ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

8Upnik D d. o. o. je v pritožbi predlagal tudi izločitev sodnika, ki je izdal izpodbijani sklep. Predlog za izločitev sodnika sodišča prve stopnje lahko stranka v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP poda le do konca obravnave, če te ni bilo, pa do izdaje odločbe, ne pa v pritožbenem postopku. Tudi sicer je upnik tak predlog enkrat že podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar je bil le-ta pravnomočno zavrnjen (III Cpg 803/2017 z dne 19. 9. 2017).

9Pritožbene navedbe dolžnika in upnika D d. o. o. so v bistvenem identične, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju nanje odgovarja hkrati.

10V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). V skladu s 7. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP pa se na spletnih straneh AJPES objavijo le tiste vloge strank postopka, za katere zakon tako določa. Za vlogo, kakršna je vloga upnice E d. d. z dne 8. 6. 2017, s katero je ta odgovorila na predhodne navedbe dolžnika v zvezi z zlorabo postopka in predložila izkaz poslovnega izida, zakon ne določa, da bi jo bilo treba objaviti. Tudi ne določa, da bi jo bilo treba vročiti drugim upnikom (tistim, ki v ugovornem postopku niso aktivno sodelovali). Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da so sicer vse vloge strank objavljene v e-INS (informacijski sistem za podporo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti - prvi odstavek 3. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti), tako da se vsaka od strank postopka z njimi lahko seznani (4. člen navedenega Pravilnika).

11Postopek poenostavljene prisilne poravnave je eden od postopkov zaradi insolventnosti, s katerim je zakonodajalec zasledoval cilj, da se manjšim poslovnim subjektom omogoči hitrejši in cenejši način finančnega prestrukturiranja z namenom odprave insolventnosti takšnega dolžnika. Poenostavitev tega postopka se kaže v tem, da se terjatve ne prijavljajo, da se ne oblikuje upniški odbor, ne imenuje upravitelj prisilne poravnave in ni potrebno, da bi poročilo o dolžnikovem finančnem položaju pregledal revizor (221.b člen ZFPPIPP). Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave na podlagi formalnega preizkusa predloga (221. člen, 10. alineja drugega odstavka 221.b člena, 221.c člen in prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP) . Položaj upnikov, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, je v primerjavi s položajem upnikov v prisilni poravnavi po splošnih pravilih iz 4. poglavja ZFPPIPP (oddelki 4.1 - 4.6) drugačen, saj ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave med drugim ne predvideva ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave (drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP v zvezi s 172. členom ZFPPIPP).

12Izključitev ugovornega postopka iz 172. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave pa ne sme onemogočiti zavarovanja pravnega položaja upnikov, na položaj katerih takšna poravnava vpliva. Zato je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku poenostavljene prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z njim zgolj zlorabljal svoje pravice.

13Za utemeljitev ugovora zlorabe pravic je trditveno in dokazno breme na tistem, ki zlorabo zatrjuje. Sodišče ob odločanju o zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave preizkusi le, ali je bila zahteva za potrditev vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ali so ji bile priložene listine iz desetega odstavka 222.e člena ZFPPIPP in ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen ZFPPIPP). Z vprašanjem verodostojnosti podatkov o obstoju terjatev posameznih upnikov se sodišče ukvarja le v primeru konkretiziranih in dokazno podprtih ugovorov upnikov o zlorabi pravic dolžnika (prim. III Ips 112/2016 z dne 19. 5. 2017). Tovrstne ugovore lahko upniki uveljavljajo tako v predhodnem kot tudi v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo (prepozne) navedbe upnice E d. d., ki jih je podala v pritožbenem postopku zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave z dne 13. 9. 2016 in nato v ponovljenem postopku.

14Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot ključen razlog za zavrnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave štelo dejstvo, da dolžnik zaradi nerazkritja poslovne skrivnosti ni zmogel svojega trditvenega in dokaznega bremena, da terjatev upnika D d. o. o. obstoji. Navedena odločitev je iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, materialnopravno zmotna.

15Trditveno in dokazno breme o zlorabi pravic oziroma neobstoju terjatve upnika D d. o. o. je bilo na strani upnice E d. d., ki pa le-tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogla. Edini relevanten dokaz, ki ga je predložila, je izkaz poslovnega izida za upnika D d. o. o., katerega vsebina oziroma neizkaz sporne terjatve v njem pa ni dokaz o tem, da ta terjatev ne obstaja. Dolžnik namreč v pritožbi utemeljeno navaja, da se v izkazu poslovnega izida prikazujejo le prihodki in odhodki kot povečanje ali zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju. To pomeni, da se pri prodaji terjatve v izkazu poslovnega izida izkazuje zgolj razlika med nominalno in prodajno vrednostjo terjatve (torej le razlika v ceni, če se s prodajo terjatve zasluži - prejme več od njene knjigovodske vrednosti, ali izgubi - prejme manj od njene knjigovodske vrednosti). Sodišče prve stopnje je zato zmotno to dejstvo štelo kot enega od dokazov, da je sporna terjatev fiktivna.

16Nadalje dokaz fiktivnosti terjatve upnika D d. o. o. tudi ni dejstvo predlaganega nizkega deleža (5,50 %) poplačila terjatev, kot tudi ne dejstvo, da se terjatve upnikov ne obrestujejo (kar je upnica E d. d. zatrjevala v odgovoru na pritožbe). Zmanjšanje navadnih terjatev na zgolj 5,50 % z daljšim odloženim plačilom brez obrestovanja terjatev je sicer res velik poseg v položaj upnikov. Vendar bi bilo na neskladje z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave mogoče sklepati le ob zatrjevani in izkazani možnosti boljšega poplačila v stečajnem postopku (2. točka 136. člena ZFPPIPP), česar pa upnica, ki je zatrjevala, da gre za zlorabo, ni trdila. Res je sicer, da je treba v predlogu poenostavljene prisilne poravnave (7. alineja drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP v zvezi z 2. alinejo 1. točke tretjega odstavka 143. člena ZFPPIPP) navesti tudi obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo, (kar je dolžnik tudi storil - 0 % obrestna mera), vendar slednje ne pomeni, da iz navedene določbe izhaja zahteva po obveznem obrestovanju terjatev. Upniki imajo namreč možnost, da ponujeno (brezobrestno) plačilo terjatev sprejmejo, ali pa ne. Zgolj dejstvo, da je dolžnik predlagal brezobrestni odlog plačila, zato po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne izkazuje zatrjevane zlorabe njegovih procesnih pravic.

17Po drugi strani pa je dolžnik po pozivu sodišča prve stopnje, naj izkaže obstoj terjatve upnika D d. o. o., predložil vrsto dokazov o njenem obstoju in sicer: bilanco stanja za D d. o. o. na dan 31. 12. 2015, ki terjatev v navedeni višini izkazuje; revizorjevo poročilo (ki ni poročilo v smislu 40. in 41. člena ZRev-2, temveč le neodvisno mnenje), ki je potrdilo obstoj terjatve; notarsko overjeno izjavo direktorja D d. o. o. o obstoju terjatve; predlog za njegovo zaslišanje in celotno dokumentacijo, vključno s Pogodbo o odstopu terjatve, ki je pravni temelj sporne terjatve (v zaprti kuverti), s predlogom, da jo sodišče prve stopnje vpogleda, ali jo da na vpogled izvedencu, njegove ugotovitve pa posreduje strankam (smiselno enako kot to sedaj določa 219.b člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).¹ Sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, niti se ni do dolžnikovega predloga opredelilo, temveč je od njega zahtevalo, da v celoti razkrije Pogodbo o odstopu terjatve. Vendar pa vprašanje razkritja podatkov, ki naj bi predstavljali poslovno skrivnost, v danem primeru niti ni odločilnega pomena, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

18Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče (Cst 775/2016 z dne 21. 12. 2016), da se v konkretnem primeru novela ZFPPIPP-G ne uporablja. Z njo je bilo namreč v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP določeno, da mora biti v posodobljenem seznamu terjatev za vsako terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, naveden tudi pravni temelj njenega nastanka in navedba, ali sta dolžnik in upnik povezani družbi/osebi. Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem, kot že rečeno, zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč po oceni pritožbenega sodišča s predložitvijo listin, navedenih v 17. točki obrazložitve tega sklepa, med drugim (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve (Pogodba), najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika D d. o. o. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik D d. o. o. dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve družbe D d. o. o. Poleg tega je sodišču prve stopnje, kot že navedeno, predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopka, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti. Sodišče prve stopnje navedenemu brez navedbe razlogov ni sledilo in je, ne da bi presojalo vsebino sporne Pogodbe, dalo prednost pravici do izjave upnice E d. d., česar pa nato ni uresničilo. Dolžnik je predložil tudi vrsto drugih dokazov o obstoju sporne terjatve, ki jih sodišče prve stopnje ni izvajalo oziroma se do njih ni opredelilo.

19Ne glede na navedeno pa je odločilno, da upnica E d. d. v utemeljitev zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni podala zadostne trditvene podlage in ne predložila zadostnih dokazov. Najprej je zlorabo utemeljevala s trditvami, da se želi dolžnik izogniti izvršbi, in da v Poročilu o finančnem poslovanju ni omenjal upničine zastavne pravice na premoženju dolžnika, v zvezi s katerimi je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da z njimi ni uspel izkazati zatrjevane zlorabe (Cst 520/2016 z dne 18. 8. 2016). Nato je v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave z dne 26. 9. 2016 zlorabo prvič utemeljevala (le) na dejstvu, da naj bi bila terjatev upnika D d. o. o. fiktivna. V dokaz navedenega je priložila bilanco stanja, vendar za pravno osebo s firmo X d. o. o., ki naj bi dokazovala, da ta družba ne beleži kratkoročnih in dolgoročnih terjatev. S tem zlorabe ni mogla dokazati, saj se predloženi dokaz ne nanaša na spornega upnika D d. o. o., kot to izhaja iz posodobljenega seznama terjatev z dne 9. 5. 2016. Tudi kasneje v postopku, ko je bilo nedvomno razjasnjeno, da je firma spornega upnika D d. o. o., drugih dokazov o zatrjevani zlorabi ni predložila oziroma predlagala. Naknadno je predložila le še izkaz poslovnega izida za spornega upnika, ki pa, kot že rečeno, ne more biti dokaz o neobstoju oziroma obstoju sporne terjatve. S tako skopimi trditvami, brez predložitve relevantnega dokaza, upoštevaje, da je na drugi strani dolžnik predložil in predlagal vrsto dokazov, da sporna terjatev ima pravni temelj v obligacijsko pravnem razmerju, upnica E d. d. z očitki, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave, ne more biti uspešna.

20Glede na pomanjkljivo trditveno podlago o zlorabi in glede na to, da E d. d. ni predložila ali predlagala nobenega konkretnega dokaza o zatrjevani zlorabi, tudi dejstva, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, da je bil upnik D d. o. o. ustanovljen leta 2013, da je sporna terjatev glede na siceršnje njegovo poslovanje visoka, ter dejstvo, da sporna terjatev predstavlja pomemben delež premoženja D d. o. o., še ne dokazujejo, da je navedena terjatev fiktivna. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da bi ugotavljanje obstoja sporne terjatve s stopnjo gotovosti preseglo okvir preizkusa, ki bi bil skladen z značilnostmi postopka poenostavljene prisilne poravnave in njenim namenom.

21Zato je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo potrdilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenemu seznamu terjatev (drugi odstavek 221.e člena ZFPPIPP).² Iz zahteve dolžnika za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in priloženih izjav upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave namreč izhaja, da so za njeno sprejetje glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska vsote zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenemu seznamu terjatev, in da je za njeno sprejetje glasovala več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP). Navedeni večini sta doseženi, četudi se ne upošteva izjava upnika F d.o.o. z dne 19. 8. 2016, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni ustrezna. Medtem ko je za vse ostale izjave ugotovilo, da so ustrezne in popolne, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje.

22Poenostavljena prisilna poravnava po določbi četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

23S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse navedbe pritožb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pa tudi na pravno relevantne navedbe upnice E d. d., ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje in v odgovoru na pritožbe dolžnika in upnikov.

24Sodišče odloča o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov po pravilih, ki jih določa zakon. ZFPPIPP v 129. členu določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Navedeno določilo se nanaša tudi na pritožbene stroške. ZFPPIPP nima določb o tem, kdo nosi stroške pritožbenega postopka, ki nastanejo dolžniku. Zato se glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka smiselno uporabljajo določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Eno izmed temeljnih pravil ZPP pri odmeri stroškov je načelo uspeha in pravilo, da mora sodišče pri odločanju, kateri stroški naj se povrnejo nasprotni stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so potrebni (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

25V okviru zgoraj navedenih izhodišč je pritožbeno sodišče dolžniku za obravnavano pritožbo priznalo stroške v skladu s 5. točko tarifne številke 33 Odvetniške tarife. Le ta določa, da se pravno sredstvo ovrednoti po 1. točki te tarifne številke, zvišano za 25 %. 1. točka te tarifne številke pa določa, da se sestava predloga za začetek prisilne poravnave (smiselno enako poenostavljene prisilne poravnave³) ovrednoti po 1. točki tarifne številke 18 ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen.⁴ V konkretnem primeru je dolžnik v Osnovnem načrtu finančnega prestrukturiranja (p. d. 6) na strani 18 navedel, da vrednost njegovega premoženja na dan 31. 12. 2015 znaša 14.328.899 EUR, vsota njegovih obveznosti pa 15.103.989 EUR, kar pomeni, da je dolžnik prezadolžen in sicer za 775.090,00 EUR. Upoštevaje navedeno znaša vrednost storitve po 1. točki tarifne številke 18 3.000 točk, povečano za 25 % (5. točka tarifne številke 33) pa 3.750 točk oziroma 1.721,25 EUR. Pritožbeno sodišče je dolžniku priznalo tudi administrativne stroške v višini 2 % (9,18 EUR) od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % (12,62 EUR) od presežka nad 1.000 točk. Vse skupaj torej 1.743,05 EUR, povečano za 22 % DDV pa 2.126,52 EUR pritožbenih stroškov. Dolžnik plačila zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka ni zahteval, zato mu jih pritožbeno sodišče ni priznalo.

26Ker je upnica E d. d. tista, ki je podala ugovor zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave in z njim zaradi uspešne pritožbe dolžnika ni uspela, je dolžna dolžniku v roku 15 dni povrniti zgoraj naveden pritožbene stroške.

¹ Prim. Direktivo 2014/104/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. nov. 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije.

² V postopku poenostavljene prisilne poravnave se 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP).

³ Storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela tarife in merila iz prejšnjega člena (šesti odstavek 4. člena Odvetniške tarife).

⁴ Za prezadolženost (dolgoročno plačilno nesposobnost) gre, če je vrednost premoženja dolžnika manjša od vsote njegovih obveznost (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP).