221.e člen ZFPPIPP

Skladno z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP so se za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljale tudi določbe 212. do 218. člena tega zakona, vendar skladno s četrtim odstavkom tega člena smiselno tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona. Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršbo opravi, je torej odvisen od tega, ali je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu terjatev in od pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje. Če je bila ločitvena pravica pridobljena bodisi zunaj izvršilnega postopka bodisi v izvršilnem postopku do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, terjatev pa tudi ni zajeta v posodobljenem seznamu, izvršilno sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve. Če upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ločitvene pravice še ni pridobil, (navadna) terjatev pa je tudi zajeta v posodobljenem seznamu, pa izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Tudi v postopku poenosta

Pri poenostavljenih prisilnih poravnavah, kjer zadostuje zgolj seznam terjatev in izjava dolžnika, da izkazujejo resnično dejansko stanje, ni dovolj le pavšalna navedba pravnega temelja nastanka terjatve kot je: "pogodba" ali "račun" itd., pač pa morajo biti terjatve opredeljene tako, da se ločujejo od vseh drugih terjatev. Torej morajo biti individualizirane.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.

Sodišče prve stopnje je določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki ni podaljšljiv.

Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage. Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP. Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo j

Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Čeprav je torej v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe upnika dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice d

Trditve o tem, da dolžnik v poročilu ni resnično, pošteno in celovito predstavil svojega finančnega položaja in poslovanja ter da na podlagi vloženega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, bi upnica morala uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Le kadar upnik šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po poteku pritožbenega roka za pritožbo zoper navedeni sklep izve za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave za dosego nedopustnih namenov, oziroma izve za dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času odločanja o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, pa teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, je ta mogoče upoštevati tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje bi dolžnika moralo pozvati k predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja,

Po oceni višjega sodišča za obravnavane davke - davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih oseb in davek od drugih dohodkov - velja, da je narava odločbe le ugotovitvena, ne pa konstitutivna; davčna obveznost je namreč, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, nastala s potekom obdobja, za katero se davek ugotavlja, kar je bilo vse precej pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Terjatev tožeče stranke do tožene stranke je tako nastala pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, zato jo je bila tožena stranka dolžna vključiti v posodobljeni seznam terjatev. Ne glede na to, da naj bi terjatev tega upnika predstavljala 42,80 % zgoraj navedene osnove, samo to še ne zadostuje za ugotovitev, da brez tega upnika poenostavljena prisilna poravnava ne bi bila izglasovana. Tožeča stranka v tej smeri ni navedla nobenih trditev, torej glede izračuna, kaj bi bilo brez glasov tega upnika, ob upoštevanju, da je za sprejetje glasovala tudi večina vseh upnikov.

Oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave (z razširjeno vsebino) v 2. točki vsebuje zapis, da ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi (po prvem odstavku 221.e člena ZFPPIPP) upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika. Sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izdati pred objavo posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar je sodišče prve stopnje z objavo podatka, da je posodobljeni seznam terjatev vsebovan v poročilu, ki je bilo istega dne prav tako objavljeno na spletnih straneh AJPES, zavedlo tako upnike kot dolžnika, da seznam terjatev, ki je bil objavljen, predstavlja posodobljeni seznam terjatev. Če vsebina seznama terjatev, ki ga je sodišče upoštevalo kot posodobljeni seznam terjatev, ni v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ali če mu ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka 221.d člena, bo moralo ob smiselni uporabi določb tretjega do sedmega odstavka 221.f člena ZFPPIPP predlagatelju s sklepom naložiti, da ga ustrezno popravi in dopolni.

Razlog, da je bila poenostavljena prisilna poravnava (v nadaljevanju: PPP) sprejeta na goljufiv način je, če je dolžnik upnikom napačno (lažno) prikazal svoj finančni položaj in poslovanje, in sicer zlasti, če je lažno prikazal, da je insolventen. Razlog, da bi bila PPP sprejeta na goljufiv način, bi tudi lahko bila fiktivno vzpostavljena terjatev upnika, na podlagi te terjatve pa bi ta upnik z odločilno glasovalno pravico v postopku PPP dosegel, da bi bila PPP izglasovana, ostali upniki pa bi bili prikrajšani za celotno poplačilo svojih terjatev. Kakšen je bil namen prenosa sredstev, je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi pravilno ugotovljeno. Šlo je za finančno prestrukturiranje tožene stranke zato, da bi tožena stranka naprej uspešno poslovala. Tudi, če bi tožena stranka res prejela vsa sredstva brezplačno, bi bili upniki tožene stranke kvečjemu v bistveno boljšem položaju, ker bi lahko glede na prenos vseh sredstev, utemeljeno pričakovali poplačilo svojih terjatev v skladu s pogoji PPP.

Za dolžnikovo pričakovanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede posodobljenega seznama terjatev, ki ga je dolžnik očitno štel za pogoj, ki se mora izpolniti, da bo poslal sodišču še zahtevane listine iz sklepa o dopolnitvi, ni bilo nobene podlage. Določba 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče potrditev prisilne poravnave zavrne, če predlagatelj po tem, ko ga sodišče k temu pozove, ne dopolni zahteve v skladu z zahtevo sodišča, je jasna. Takšna stroga zakonska določila pa terjajo od dolžnika še posebno skrbnost in aktivno ravnanje. Dolžnik bi moral (v skladu s pozivom sodišča) v postavljenem roku predložiti popravljen posodobljeni seznam terjatev in (predvsem) listine, zahtevane v sklepu o dopolnitvi.

Ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali. Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.

Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje, zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti.

Določba četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP glede obsega terjatve, na katero učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava, v primeru poenostavljene prisilne poravnave niti v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP ni neposredno uporabljiva, saj dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP; znižanja (drugih) terjatev v večjem obsegu dolžnik očitno za odpravo svojih likvidnostnih težav ne potrebuje). Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave (primerjaj četrti odstavek 212. člena ter prvi in drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP; glej tudi prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP). Ker je sprejetje poenostavljene prisilne poravnave med drugim odvisno tudi od tega, katere terjatve katerih upnikov in v kolikšni višini so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (glej prvi do v

Po izrecni določbi petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati. Zato predlogu predlagatelja za podaljšanje roka, tudi v kolikor bi bil vložen, preden se rok izteče, ne bi bilo mogoče ugoditi. Zahteve za vrnitev v prejšnje stanje pa v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati.

Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.

Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Ker upnik v predlogu za izvršbo ni upošteval, da je bila nad dolžnikom s pravnomočnim sklepom potrjena poenostavljena prisilna poravnava, je sodišče ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi poleg upoštevanja načela formalne legalitete moralo ugotoviti tudi, ali in v kolikšnem obsegu je ta poenostavljena prisilna poravnava vplivala na konkretni izvršilni naslov - to je, ali in za kateri del izterjevane terjatve upniku še ostaja veljaven izvršilni naslov oziroma v katerem delu je bil ta izvršilni naslov spremenjen.

Četudi določba prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP povezanim družbam izrecno ne prepoveduje glasovati, pa ni mogoče obiti določbe četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, kjer je izrecno navedeno, da o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb.

Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic. Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč s predložitvijo (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve upnika. Poleg tega je sodišču prve stopnje predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopa, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti.<

Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.