VSM Sklep I Ip 1042/2017

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in odločilo, da dolžnik sam krije svoje ugovorne stroške.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, prenehala zaradi prenehanja glavnega dolžnika O. d.o.o. v stečajnem postopku. Sklicuje se na sklep III Ips 121/2011. Meni, da upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, ampak bi moral vložiti hipotekarno tožbo. Vztraja pri ugovoru zastaranja terjatev. Hipoteka obremenjuje dolžnika že 18 let. Meni, da se mora upnikova poplačilna pravica v okoliščinah neuspešnega predhodnega izvršilnega postopka umakniti dolžnikovi pravici do zasebne lastnine. Iz upnikove specifikacije je razvidno, da so zamudne obresti presegle glavnico, kar je nedopustno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Stroška odgovora ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6V obravnavani zadevi sta izvršilna naslova neposredno izvršljiva notarska zapisa, ki vsebujeta vse z zakonom predpisane pogoje, vključno s soglasjem o neposredni izvršljivosti (4. člen Zakona o notariatu - ZN). Hipotekarna tožba, s katero se pridobi zoper hipotekarnega dolžnika izvršilni naslov, v obravnavanem primeru ni le nepotrebna, ampak tudi nedopustna, saj upnik zanjo nima pravnega interesa. Drugačno dolžnikovo stališče ni utemeljeno.

7Dolžnik tudi zmotno navaja, da je zavarovana obveznost prenehala zaradi prenehanja glavnega dolžnika kapitalske družbe v stečajnem postopku. Pravno dejstvo prenehanja stečajnega dolžnika O. d.o.o. nima posledice prenehanja obveznosti, zato tudi ne posledice prenehanja obveznosti hipotekarnega dolžnika.

8Iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013¹ izhaja, da hipotekarno zavarovanje povečuje upnikovo varnost in ga varuje pred tveganji, ko dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti tudi zato, ker bo izginil iz pravnega prometa. V mnenju je poudarjeno, da je nejasnosti glede ugasnitve obveznosti pravilno razlagati ozko. Kot izhaja iz drugega odstavka 9. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), če ni soglasja strank, lahko ugasne obveznost samo v primerih, ki jih določa zakon. V 334. členu OZ je poudarjena moč splošnega pravila, da s smrtjo (in po analogiji z vsakim prenehanjem) dolžnika obveznost ne preneha.

9Terjatve tudi po koncu stečajnega postopka ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati. Drugačnega sklepa ne omogoča niti sklepanje iz zakonske ureditve posledic nepravočasne prijave terjatev v stečajnem postopku (peti odstavek 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). Pomemben je dostavek v zakonskem besedilu o prenehanju terjatve „v razmerju do stečajnega dolžnika“, saj se ta pristavek upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, lahko logično razume le tako, da izpolnitve take terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase. Tudi določilo 380. člena ZFPPIPP, ki ureja stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem, utrjuje stališče, da je stečajni dolžnik sicer prenehal, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne. In posledično tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov kot je hipoteka.

10Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, do zastaranja ni prišlo zaradi instituta pretrganja zastaranja. Od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi predhodnega izvršilnega postopka (23. 5. 2014) do vložitve novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (5. 5. 2017) ni pretekel niti triletni zastaralni rok za obresti, ki nimajo primerljive narave judikatnim terjatvam, niti desetletni, ki velja za preostale judikatnim terjatvam primerljive terjatve, opredeljene v izvršilnih naslovih. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da v letih 1999 in 2000 ustanovljeni hipoteki po pravilih Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ohranjata vsebino, kot sta jo imeli ob ustanovitvi (266. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), pri čemer ZTLR ni določal časovne omejitve sodnega uveljavljanja poplačilne pravice iz hipoteke.²

11Dolžnik zanemari spremembo zakonodaje, ki pravila prepovedi teka zamudnih obresti preko višine glavnice (več) ne pozna.

12Pritožbeni očitek kršitve pravice do zasebne lastnine gradi dolžnik s sklicevanjem na pravnomočni zaključek predhodnega neuspešnega izvršilnega postopka za isto obveznost in na isto izvršilni sredstvo. V sodni praksi ni povsem enotnega stališča glede učnikov pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka. Razumevanje se razlikuje po tem, ali ima pravnomočnost učinek le za posamezni konkreten postopek, ali vsebuje tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari v novem postopku, ki je vsebina materialne pravnomočnosti, iz česar izhaja tudi zahteva po spremenjenih okoliščinah, da se tovrstni učinki pravnomočnosti presežejo.

13ZIZ posebej ne ureja materije pravnomočnosti in pravila prepovedi ponovne odločitve o isti stvari, zato je v izvršilnem postopku pravilno smiselno uporabiti določila pravdnega postopka (319. člen ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Takšna uporaba pa zahteva razlago, ki upošteva ustavni namen nespremenljivosti pravnomočno urejenih pravnih razmerij (158. člen Ustave - v nadaljevanju URS) in posebnosti sistema izvršilnega prava. Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku, kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Izvršilno sodišče vsebinsko odloči o zahtevku za izvršbo s sklepom o izvršbi (prvi odstavek 44. člena ZIZ), s sklepom o ustavitvi neuspešne izvršbe pa ukine učinkovanje sklepa o izvršbi (vsebinsko odloči, da upnik (več) nima pravice do zahtevane prisilne izvršbe).³

14V ustavnosodni praksi je že zavzeto stališče, da institut pravnomočnosti ne nasprotuje upnikovi pravici do učinkovitosti izvršilnega postopka (kot elementu pravice do učinkovitega sodnega varstva - prvi odstavek 23. člena URS) in ni v nasprotju z ustavo, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku.⁴ Ustavno sodišče RS z uporabo pravila prepovedi odločanja o isti stvari širi domet pravnomočnosti preko posameznega izvršilnega postopka, kar je značilno za učinke materialne pravnomočnosti. S tem je preseženo razumevanje, da je upnik povsem neomejen v sprožanju novih izvršilnih postopkov v isti stvari.

15Institut pravnomočnosti je upoštevalo tudi Vrhovno sodišče RS v zvezi s sklepom o ustavitvi izvršbe na določen izvršilni predmet, ko je z razlago učinkov pravnomočnosti možnost uspeha predloga za izvršbo na isti izvršilni predmet, na katerega je bila izvršba že pravnomočno ustavljena, pogojevalo s spremenjenimi okoliščinami, s katerimi se preseže meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na ta isti izvršilni predmet.⁵

16Upnikovo sodno varstvo v obliki prisilne izvršbe denarne terjatve s prodajo nepremičnine je zakonodajalec omejil z maksimiranjem poskusov prodaje. Če tudi druga prodaja v izvršilnem postopku ni uspešna, se izvršba ustavi (drugi in četrti odstavek 194. člena ZIZ).⁶ Čeprav je namen izvršbe v poravnavi upnikove terjatve, načelo hitrosti in ekonomičnosti zahteva, da se ne vztraja pri opravljanju izvršbe s sredstvi in predmeti, ki niso bila uspešna.

17Sodišče druge stopnje meni, da pravnomočnost sklepa o ustavitvi neuspešne izvršbe na določen predmet (nepremičnino) preprečuje, da bi se v enakih okoliščinah, ki so utemeljevale ustavitev, izvršba na isti predmet ponovno izvajala v istem ali v novem postopku. S takšno razlago se tudi preprečuje, da bi upnik zaobšel zakonsko omejitev poskusov prodaje s takojšnjo sprožitvijo novega izvršilnega postopka. Kar pa ne pomeni, da je upnik dokončno izčrpal svojo pravico do izvršbe, kot preozko razume posledice ustavitve postopka dolžnik v pritožbi. Izvršbo na isti predmet lahko upnik ponovno zahteva (v obstoječem ali novem postopku), ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine.

18Zatrjevanje spremenjenih okoliščin sicer v prvi vrsti bremeni upnika, ki zahteva ponovno izvršbo na isto nepremičnino. Sodišče pa na procesno predpostavko pravnomočnosti pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri presoji obstoja navedene procesne ovire sodišče lahko sámo upošteva tudi okoliščine, ki so javno znane, saj velja, da lahko po uradni dolžnosti upošteva tudi dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale (preiskovalno načelo).⁷ Javne podatke o razmerah na trgu nepremičnin redno objavlja Geodetska uprava RS.⁸ Iz objavljenih poročil izhaja, da je obseg evidentiranega prometa v zadnjih dveh letih v občutnem porastu. V obravnavani zadevi pa je časovna odmaknjenost od zadnje prodaje v letu 2014 takšna, da že sama zase utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev. V aktivnost s ponovnim predlogom za izvršbo so upnika v obravnavani zadevi nenazadnje prisilila tudi določila o zastaranju, saj je bil predlog vložen kratek čas pred potekom triletnega roka za zastaranje obresti. Po pojasnjenem v obravnavani zadevi zaradi spremenjenih okoliščin pravnomočni sklep o ustavitvi (neuspešne) izvršbe v predhodnem izvršilnem postopku ni ovira za novi izvršilni postopek prodaje nepremičnin.

19Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.

20Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o upnikovih stroških odgovora na pritožbo je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Pravna mnenja 1/2013, str. 7. Mnenje je dostopno tudi na spletni strani: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/42640/
² Primerjaj Sodbo II Ips 844/2007.
³ Razumevanje pravnomočnosti v izvršilnem postopku je pravilno prilagoditi sistemski posebnosti več faznega odločanja o zahtevanem sodnem varstvu, ki ga pravdni postopek ne pozna (sprejeta je le ena končna odločitev), medtem ko se v izvršilnem postopku lahko sprva dovoljeno sodno varstvo izkaže tekom postopka zaradi pravnih in dejanskih ovir (neuspešnosti izvršbe) kot nadalje nedopustno. Odločitev o zahtevanem sodnem varstvu tako ni le ena, ampak več med seboj povezanih (celota odločitev). V skladu z ekvivalenčno teorijo se meje pravnomočnosti nanašajo na odločitev (izrek sodne odločbe) skupaj z dejansko podlago odločitve.
⁴ Sklep št. Up-206/02 z dne 24. 6. 2003.
⁵ Sklep II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2012. Vrhovno sodišče je navedeno stališče sicer zavzelo v zvezi z odločanjem izvršilnega sodišča znotraj istega postopka o ponovnem predlogu za izvršbo na ustavljeno izvršilno sredstvo.
⁶ Pred 30. 7. 2014 je bila omejitev tri prodaje, kot je veljalo tudi v predhodnem ustavljenem izvršilnem postopku obravnavane zadeve.
⁷ Pravna teorija sicer opozarja, da preiskovalna funkcija sodišča ni vseobsežna in se poudarja primarna dolžnost strank, da podajo ustrezne trditve glede procesnih predpostavk, tudi tistih, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Glej Galič, A. in Wedam Lukić D. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 83.
⁸ Ti so objavljeni na internetnem portalu Prostor. Periodična letna in polletna poročila o slovenskem trgu nepremičnin GURS so na voljo na povezavi http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/etn/#tab5-970