194. člen ZIZ

Drži sicer, da predkupni upravičenec po ZIZ ne more biti oproščen plačila varščine, je pa lahko oproščen njenega plačila upnik. Vendar pa navedeno ni ovira, da upnik, ki je hkrati tudi predkupni upravičenec, pri prijavi na spletno javno dražbo v vlogi predkupnega upravičenca označi, da (kot hkrati upnik) uveljavlja oprostitev plačila varščine. Upnik A. A. je namreč v konkretnem primeru skladno z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika ob prijavi na spletno dražbo kot predkupni upravičenec storil prav to. Kasneje pa je svojo vlogo spremenil in se označil kot upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je pritožnik v portalu e-dražbe svojo vlogo na spletni dražbi spremenil po lastni volji, čeprav je že prej kot predkupni upravičenec in hkrati upnik oprostitev plačila varščine (kot upnika) lahko uveljavljal oziroma je imel možnost uveljavljati. Povedano še drugače, tudi če je predkupni upravičenec hkrati upnik, ki je po ZIZ (za razliko od predkupnega upravičenca) lahko oproščen plačila varščine, glede na določbe Pravilnika ni v ničemer prikrajšan oziroma ni v slabšem položaju, kot če bi bil zgolj predkupni upravičenec. Drži sicer, da mora udeleženec spletne javne dr

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani, kar pomeni, da sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami) več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci namreč ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ. Sodišče prve stopnje je zato upničin predlog za razveljavitev izvršilnih dejanj utemeljeno zavrglo.

Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku. Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pra

Zakonska ureditev omogoča nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Z ustavitvijo jo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinek samo za ta konkretni postopek. Pogojevanje vodenja novega izvršilnega postopka z izkazovanjem spremenjenih okoliščin ni dopustno.

Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.

Sama udeležba upnika na dražbi (natančneje pri draženju) za to, da spremlja in se seznani z izidom dražbe, ni potrebna. Spletna dražba je javna. Vse objave spletnih javnih dražb in tudi spletno javno dražbo, ki je v teku, lahko spremlja vsak. Uporaba javnega (odprtega) dela portala sodnedražbe.si, ki med drugim omogoča iskanje po objavljenih prodajah in spremljanje spletnih javnih dražb v teku, je mogoča brez identifikacije, brez registracije in tudi ne zahteva prijave preko zunanjega okolja SI-PASS. Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati poročilo o poteku spletne javne dražbe ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik prodaje ne udeleži.

Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč.

Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.

ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.

Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.

Odgovor na dopuščeno vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka istega člena, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena namreč upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; slednja določba je umeščena v ureditev prodaje nepremičnine in njenih posledic v primeru pasivnosti upnika oziroma neuspešnosti prodaje. Zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Upoštevaje določbo drugega in tretjega odstavka 194. člena ZIZ jo z ustavitvijo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o u

Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.

Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika. Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaj

Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Z opravo procesnih dejanj, ki jih predvideva zakon za izvršbo na nepremičnine, so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe, ki je zaradi dejanskih zadržkov neizvedljiva (neuspešna).

Že sama zaznamba sklepa o izvršbi ima enak učinek kot zaznamba izvršljivosti, ki je vpisana v zemljiški knjigi hkrati s prisilno hipoteko. Zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje tudi po ustavitvi predhodnega neuspešnega izvršilnega postopka. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo tudi proti (hipotekarnemu) dolžniku, ki ni kot tak opredeljen v izvršilnem naslovu, je pa pridobil naveden položaj ex lege s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini kot izvršilnem predmetu, na kateri je bila ustanovljena prisilna hipoteka v zvezi z obveznostjo iz izvršilnega naslova.

Pritožnik ima na podlagi predznambe zastavne pravice, ki bo v primeru opravičbe učinkovala pred časom sklenitve neposredne prodajne pogodbe, zastavno pravico v pričakovanju in s tem pravni interes za pritožbo. Sodišče mora v sklepu o domiku oziroma o izročitvi nepremičnine, prodane na podlagi neposredne pogodbe, podati razloge glede veljavnosti prodaje, pri čemer mora v primerih prodaj z neposredno pogodbo na morebitno ničnost sporazuma o prodaji z neposredno pogodbo sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katere je bila izvršba že dovoljena in ustavljena, celo neuspešno končana.

Sodišče bi tako na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo lahko ustavilo le ob odločanju o (novem) upnikovem predlogu za odlog izvršbe (v kolikor bi slednji predlagal odlog izvršbe za več kot eno leto), ko pa je o takšnem predlogu že pravnomočno odločeno in se po poteku odloga izvršba nadaljuje, pa sodišče prve stopnje na tej podlagi nima več možnosti ustaviti izvršbe iz razloga prekoračenega enoletnega roka za odlog izvršbe.

Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.