VSK Sklep CDn 357/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev zemljiškoknjižnega postopka A. F. in B. F. proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 22.6.2017, s katerim je bil zavržen njun predlog za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki jih vsebuje v obliki notarskega zapisa narejena Pogodba o prenosu podjetja z dne 24.5.2017 opr. št. SV 438/2017. Obrazložilo je, da je predmet pogodbe parcela, ki je opredeljena kot kmetijsko zemljišče, poleg tega pa se ta in še dve drugi parceli nahajajo znotraj zavarovanega območja krajinskega parka, zaradi česar bi v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Zakonom o ohranjanju narave (ZON) moralo biti pogodbi priloženo soglasje oz. odobritev pristojnega organa k pravnemu poslu ali potrdilo, da takšno soglasje oz. odobritev ni potrebna. Predlogu pa tudi ni bilo predloženo potrdilo, da je bila pogodba prijavljena pristojni davčni upravi.

Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. Pritožba najprej navaja, da je zgrešeno sklicevanje sodišča na 38. člen ZZK-1, saj se ta nanaša na obveznost predložitve ustreznih potrdil, kadar gre za vpis pridobitve lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila. V Pogodbi o prenosu podjetja je sicer res bilo tako zemljiškoknjižno dovolilo zapisano, vendar le iz previdnosti, saj v resnici ni bilo potrebno. Pri takem prenosu premoženja gre za univerzalno pravno nasledstvo na podlagi določb ZGD-1 medtem, ko se 38. člen ZZK-1 nanaša na promet z nepremičninami, torej na pravne posle, kjer gre za singularno pravno nasledstvo. Meni, da je sodišče spregledalo določbo 72.a člena ZGD-1 o prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika, po katerem prevzemnik s prenosom podjetja prevzema vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. V zadevi prihaja v poštev tudi določba 51. člena ZDoh-2, ki omogoča davčno nevtralen prenos podjetja s.p. na podjetnika prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. To pomeni, da za prenos podjetniško organiziranega premoženja veljajo enaka razpolagalna načela kot so sicer uveljavljena pri materialnih statusnih preoblikovanjih. Prehod premoženja iz pravne sfere razpolagalca v pravno sfero pridobitelja ni vezan na spoštovanje splošnih pravil stvarnega prava in premoženje preide avtomatično. Bistvena značilnost te univerzalne sukcesije je sprememba pravne pripadnosti premoženja, ki je dotlej služilo fizični osebi - samostojnemu podjetniku kot orodje za opravljanje pridobitne dejavnosti. Vsebina drugega odstavka 667. člena ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika v kapitalsko družbo oz. prenos na kapitalsko družbo je identična prvemu odstavku 72.a člena ZGD-1, ki pravi, da podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Edina razlika je v subjektu prevzemnika. V prvem primeru je to družba, v drugem pa podjetnik prevzemnik. Za prenos posamezne pravice, obveznosti ali pravnega razmerja iz tega kompleksa zato ni treba sklepati številnih posamičnih zavezovalnih poslov, v konkretnem primeru torej izdati posebnega zemljiškoknjižnega dovolila. O tem, da gre za univerzalno pravno nasledstvo se je smiselno izreklo že Vrhovno sodišče v sodbi III Ips 64/2010 in Višje sodišče v Kopru v postopku CDn 296/2016. Obstoj univerzalnega pravnega nasledstva je v tej zadevi sicer pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče, vendar je potem zašlo v napačno smer in se oprlo na 38. člen ZZK-1, ki se nanaša na promet z nepremičninami. Le kadar se vknjižba predlaga na podlagi zavezovalnega pravnega posla, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo. Po mnenju pritožnikov je v zadevi potrebno smiselno uporabiti določbo 45. člena ZZK-1, ki določa prenos pravic na podlagi združitev, delitev in prenehanja družbe. Čeprav pravno formalno ne gre za statusno preoblikovanje, vstopi na mesto podjetnika druga fizična oseba, ki bo pridobljeno podjetje organizirala kot podjetnik prevzemnik, s tem se ločuje od osebnega premoženja, torej se prenos približuje materialnemu statusnemu preoblikovanju.

Pritožba ni utemeljena.

Potrdilo o plačilu davkov je po 37. členu ZZK-1 ena od listin, ki mora biti priložena zemljiškoknjižnemu dovolilu. Vprašanje, ali je v konkretnem primeru potrebno pri prenosu premoženja podjetnika davek plačati, ni stvar presoje zemljiškoknjižnega sodišča, temveč davčnega organa. Tudi ne gre za uporabo 51. člena ZDoh-2, po katerem lahko zavezanec ob prenosu podjetja na drugo fizično osebo pod določenimi pogoji (šele) zahteva, da se pri ugotavljanju davčne osnove tak prenos ne šteje za odtujitev oz. pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove. Plačilo davka pri prometu nepremičnin ureja Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2). Ta pa v 15. členu določa, da ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini brez dokaza, da je plačan davek na promet nepremičnin, oz. da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih tega davka ni potrebno obračunati ali da pogodba ni predmet odmere.

Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, se za promet s kmetijskimi zemljišči po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi, pravni posel pa je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ predmet odobritve s strani upravne enote. Kadar odobritev pravnega posla ni potrebna, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZKZ izda upravna enota o tem odločbo. Zemljiškoknjižno sodišče zato samo ne preverja, ko na podlagi potrdil pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih ugotovi, da gre za kmetijsko zemljišče, ali je odobritev pravnega posla potrebna ali ne. Podobno je določeno v Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Po 86. členu ZON je pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli na nepremičninah na v zavarovanih območjih možna le s soglasjem upravne enote. Izjema je pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in s pravnim poslom, ki se sklepa med lastnikom in državo oz. lokalno skupnostjo.

Odločilno pravno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali gre za predlog vknjižbe na način, enak tistemu iz 45. člena ZZK-1, ki se nanaša na združitev, delitve ali prenehanje gospodarskih družb, torej na oblike statusnega preoblikovanja, ko za vknjižbo pridobitve pravic zadošča sklep o vpisu pripojitve v sodni register oz. v primeru, ko pride premoženje na prevzemno družbo na podlagi delitve, delitveni načrt in sklep o vpisu delitve v sodni register. Statusno preoblikovanje podjetnika je urejeno v 667. in naslednjih členih ZGD-1, pri čemer je določeno, da se podjetnik lahko statusno preoblikuje: - s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali - s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. V obeh primerih družba kot univerzalni pravni naslednik stopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Prenos podjetja na podjetje prevzemnika pa je urejen v 72.a členu ZGD-1. V ta namen zakon predpisuje sklenitev pogodbe o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Ne glede na to, ali teorija šteje tak prenos kot obliko materialnega statusnega preoblikovanja ali ne, je za odločitev pomembno naslednje. Niti podjetnik, niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. to velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pomen pravnega instituta prenosa podjetja „je predvsem v tem, da se za prenos podjetniško organiziranega premoženja uveljavi enaka razpolagalna načela - univerzalno pravno nasledstvo, kot so sicer uveljavljena pri materialnih statusnih preoblikovanjih, medtem ko je pravno ta institut bližje prodaji oz. darilu z univerzalnim pravnim nasledstvom kot pa pravemu statusnemu preoblikovanju“¹.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da gre v konkretnem primeru za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1 je zato po oceni pritožbenega sodišča pravilno. Pritožbo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-------------

¹ Saša Prelič: Novelirani pravni instituti pri podjetnikih, osebnih družbah in družbah z omejeno odgovornostjo, Podjetje in delo 2015, št. 6-7, stran 1107