VSL Sodba I Cpg 467/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo (I.) (a) ugotovilo tožničine terjatve do toženke na dan 16.6.2015, in sicer v višini 13.123,43 EUR, (b) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66726/2015-2 z dne 2.6.2015 (1) vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka tako, da je toženka dolžna plačati: 537,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2016 do plačila, 1.874,77 EUR do 11.11.2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, 1.874,77 EUR do 11.11.2018, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, 1.874,77 EUR do 11.11.2019, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, 1.874,77 EUR do 11.11.2020, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, 1.874,77 EUR do 11.11.2021, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, 1.874,79 EUR do 11.11.2022, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega roka do plačila, (2) navedeni sklep o izvršbi razveljavilo za 11.11.2016 plačanih 1.337,37 EUR in postopek v tem delu ustavilo, (3) v preostalem delu razveljavilo (sklep o izvršbi) in v tem preostalem delu zahtevek zavrnilo, (II.) navedeni sklep o izvršbi v tretjem odstavku v celoti vzdržalo v veljavi, toženki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 883,18 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3Tožeča stranka na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik uvodoma navaja, da izrek sodbe ni skladen z zahtevo (prej veljavnega) 3. odstavka 436. člena ZPP. V tej zadevi se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato se v primeru ugovora po 62. čl. ZIZ razveljavi sklep o izvršbi in se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Za ta postopek veljajo določbe ZPP, ki urejajo izdajo plačilnega naloga (431. in nadaljnji členi ZPP). Ker pa je bila med postopkom nad toženo stranko potrjena poenostavljena prisilna poravnava, prvostopenjsko sodišče sklepa o izvršbi ni moglo vzdržati v veljavi mimo pogojev iz poenostavljene prisilne poravnave (1. točka 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP). S tem vsebine in narave tožbenega zahtevka v ničemer ni spreminjalo, prav tako tožbenega zahtevka v ničemer ni prekoračilo, pač pa ga je zgolj oblikovalo v skladu s potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo,

6Glede pritožbenih navedb o učinkih (in posledicah) priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave, pritožnik (v bistvenem delu) navaja, da je takšno ravnanje dolžnika vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka v pravdnem postopku. Četudi višje sodišče soglaša s pritožbeno navedbo, da gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki je vsebinsko enaka pripoznavi v pravdnem postopku, pa opozarja, da ta ne učinkuje neposredno (A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem Uradni list, GV Založba, 2009, 3. knjiga, stran 77). Učinkuje šele z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero sodišče ugodi zahtevku tožeče stranke (2. odstavek 316. člena ZPP) ob pogoju, da ne gre za nedopustno razpolaganje (3. odstavek 3. člena ZPP).

7Čeprav je tudi ravnanje dolžnika, ki na seznam terjatev uvrsti terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava, procesna izjava v smislu priznavanja utemeljenosti terjatev (v tem je vsebinsko enaka izjavi pripoznave zahtevka), pa zgolj ta izjava ne ustvarja procesnih učinkov pravnomočne odločitve o teh terjatvah. Takšne učinke ustvari le sodna odločba, s katero so terjatve ugotovljene in dolžniku naloženo plačilo pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave tega ne vsebuje (kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju), zato tudi ne ustvarja učinka pravnomočnosti, kot to zmotno meni pritožba. Čeprav je torej terjatev tožeče stranke zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, takšen seznam pa vsebuje izjavo dolžnika, sestavljeno v obliki notarskega zapisa, da resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka poenostavljen prisilne poravnave (4. odstavek 221.d člen ZFPPIPP), to ne pomeni, da tožeča stranka s pravnomočnostjo sklepa o potrjeni prisilni poravnavi pridobi izvršilni naslov za izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. S pravnomočnostjo sklepa v skladu s 1. odstavkom 214. člena ZFPPIPP (ki se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, prim. 221.b ZFPPIPP), preneha le upnikova pravica uveljavljati v sodnem postopku (navadno) terjatev v višjem deležu, kot je določen v potrjeni prisilni poravnavi ali z višjimi obrestmi, in pred potekom rokov za plačilo, ki so določeni v potrjeni prisilni poravnavi.

8Med strankama je sporno (pravno) vprašanje, ali je sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov oziroma ali lahko tožeča stranka – kljub pravnomočno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi – v tem postopku vtožuje dolg, ki ga je tožena stranka (že) v celoti priznala v Notarskem zapisu opr. št. SV 1176/2015 v postopku poenostavljene prisilne poravnave St ...

9Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da soglaša z načelnimi stališči prvostopenjskega sodišča, ki se nanašajo na sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ter še dodaja: v sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) se terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka 1. odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi,, in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V postopku poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov za izterjavo določene terjatve le pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, sestavljena v obliki notarskega zapisa pod pogoji iz 7. odstavka 221.e člena ZFPPIPP, ki vsebuje tudi izjavo dolžnika, da je notarski zapis izvršilni naslov za izterjavo njegove obveznosti do upnika v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.

10Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožeča stranka v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni glasovala (in tega tožena stranka niti ne trdi). Tožeča stranka je svoje nestrinjanje izrazila na pasiven način, z odsotnostjo pisne izjave o soglasju za sprejem poenostavljene prisilne poravnave in z nesklenitvijo pogodbe iz 2. točke 4. odstavka 221.e člena ZFPPIPP (prim. 4. in 5. odstavek 221.e člena ZFPPIPP). Četudi ji je bila z uvrstitvijo na seznam iz 3. točke 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP omogočena glasovalna pravica, je glede izvršljivosti njene terjatve njen položaj enak položaju tistih upnikov, ki so glasovali (zgolj) s pisno izjavo s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave. Povedano drugače: upniki, ki niso glasovali za sprejem poenostavljene prisilne poravnave in upniki, ki so glasovali zgolj s pisno izjavo s potrditvijo poenostavljene prisilne poravnave, niso pridobili izvršilnega naslova za svoje terjatve, na katere vpliva poenostavljena prisilna poravnava. V kolikor taki upniki že pred začetkom poenostavljene prisilne poravnave razpolagajo z izvršilnim naslovom, nanje potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkuje skladno z določbo 215. člena ZFPPIPP. V kolikor pa upnik, ki ni glasoval za potrditev PPP, ne razpolaga z izvršilnim naslovom (kot v konkretnem primeru), mora odločitev o svoji terjatvi oziroma obveznosti dolžnika po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati v pravdi, skladno z 217. členom ZFPPIPP, ki se glede na 18. alinejo 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP smiselno uporablja v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Povedano pomeni, da potrditev poenostavljene prisilne poravnave za upnike, ki zanjo niso glasovali (ali so glasovali s pisno izjavo, ne pa s pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa), ustvarja zgolj materialnopravne učinke glede na pogoje poenostavljene prisilne poravnave, ni pa mogoče takemu upniku odreči, da s tožbo uveljavlja svoje upravičenje. Šele na ta način bo namreč pridobil izvršilni naslov za prisilno poplačilo tega upravičenja.

11Pritožnik navaja, da svoje obveznosti do tožeče stranke po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi v celoti izpolnjuje in je prvi (edini zapadli) obrok že plačal, ostali obroki pa do konca glavne obravnave še niso zapadli. Drži pritožbena navedba, da mora biti terjatev, ki naj bo prisojena, v času sojenja dospela (prim. 1. odstavke 311. člena ZPP). Če temu ni tako, tožbeni zahtevek (še) ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Prvostopenjsko sodišče tožeči stranki ni prisodilo nezapadlih obrokov, pač pa je odločitev oblikovalo v skladu z 217. členom ZFPPIPP. Terjatev je že zapadla, v skladu z določili ZFPPIPP in potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo pa je odložena le njena izpolnitev.

12Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške