VSL Sodba II Cpg 1083/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121090/2016 z dne 23.11.2016 razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 283,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6Tožeča stranka je navajala, da ji je tožena stranka (po testiranju) v nasprotju z njunim dogovorom namesto 1.100 kg originalno zapakirane kemikalije ... (C.) vrnila rabljen bakrov elektrolit, ki ga nato tožena stranka ni želela prevzeti nazaj, zato ga je tožeča stranka poslala na uničenje. Vtoževani znesek (na katerega se glasi račun v prilogi A2 spisa) naj bi predstavljal stroške transporta in uničenja omenjenega bakrovega elektrolita. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni sporno, da tožeči stranki ni bil vrnjen originalno zapakiran izdelek, vendar pa tožeča stranka zatrjevanega dogovora med strankama ni uspela dokazati, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe z dne 3. 2. 2017 izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomočna. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič (M. P. in P. K.) in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP (členi 450, 451 in 452) na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.¹

8Zmotne uporabe določbe 2. odstavka 214. člena ZPP v sporih majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati (1. odstavek 458. člena ZPP). Ne glede na to pa je pritožbeno sodišče prepričano, da je vsa relevantna dejstva, ki jih je tožeča stranka podala v dopolnitvi tožbe, tožena stranka izrecno in dovolj obrazloženo prerekala že v odgovoru na dopolnitev tožbe (smiselno 451. člen ZPP).

9Prav tako niso utemeljeni pritožbeni očitki o protispisnosti v zvezi z dokumentom z dne 24.5.2016 (priloga A3 spisa), saj je njegovo vsebino (v relevantnem delu) sodišče prve stopnje dosledno povzelo. Tožeča stranka glede omenjene listine sodišču prve stopnje v bistvu očita napačno dokazno oceno, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP).

10Dolžnost sodišča, da v primeru, ko listini v tujem jeziku kot dokazu ni priložen overjen prevod, stranko pozove, naj le-tega predloži, iz zakona izrecno ne izhaja. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se določbe 2. odstavka 104. člena in določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljive, nanašajo na primere, ko zaradi uporabe tujega jezika kot nerazumljiva šteje sama vloga, v obravnavani zadevi pa so vloge tožeče stranke v slovenskem jeziku. V tujem (angleškem) jeziku je le ena listina (dokument z dne 24.5.2016 v prilogi A3 spisa), ta pa predstavlja le dokazno sredstvo, s katerim je tožeča stranka dokazovala resničnost svojih navedb. Ob upoštevanju slednjega pa po presoji pritožbenega sodišča postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev. Tožeča stranka s tem, ko v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ni pozvalo k predložitvi overjenega prevoda omenjene listine, smiselno meri na kršitev načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), ki pa predstavlja (zgolj) relativno bistveno kršitev določb postopka in s tem nedovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti, kot je obravnavani.² Tožeči stranki pa tudi ni bila kršena pravica do dokazovanja dejstev in tudi ne pravica do izjave ter enakega varstva pravic, saj se je sodišče prve stopnje do omenjene listine (katere tekstovni del predstavlja le en odstavek) vseeno (pravilno) opredelilo, za kar zadostuje že osnovno znanje angleškega jezika, s katerim sodišče zagotovo razpolaga.

11Sodišče prve stopnje je v zvezi s strani tožeče stranke predlaganim zaslišanjem prič (M. P. in P. K.) in njene zakonite zastopnice pravilno štelo, da je ta dokazni predlog nesubstanciran. Pritožba temu neutemeljeno nasprotuje. Tožeča stranka namreč ni navedla, kaj naj bi predlagani priči in njena zakonita zastopnica izpovedali. V skladu z 236. členom ZPP mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza. O dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sodišče predlagane priče ne sme zasliševati.³ Tožeča stranka v pritožbi sicer zatrjuje, da iz dopolnitve tožbe z dne 3.2.2017 smiselno izhaja, da je zaslišanje prej omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke navedene vloge, vendar pa takšno tolmačenje ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ko so ali pa tudi niso pravo pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča (ali njena zakonita zastopnica) izpovedala.⁴

12Glede na trditveno podlago tožeče stranke ter dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da zatrjevani dogovor med tožečo in toženo stranko ni bil sklenjen, pri čemer je pritožbeno sodišče na slednjo vezano (1. odstavek 458. člena ZPP), tožena stranka ni pasivno legitimirana za plačilo vtoževanega zneska in ji zato račun v prilogi A2 spisa ni bil utemeljeno izdan, posledično pa tudi ni relevantno, kdaj je tožena stranka prejela zadevni račun in kdaj naj bi začele teči zamudne obresti od zaračunanega zneska.

13S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

14Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

15Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 26/2014 z dne 19.6.2014.
² Podobno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 2008/2014 z dne 25.5.2015.
³ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1219/2012 z dne 17.10.2013.
⁴ Podobno sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 37/2016 z dne 18.3.2016.