VSL Sklep Cst 11/2018

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. 494) ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom K., d. o. o. ter sklenilo, da B. K., ki je bil imenovan za upravitelja v postopku prisilne poravnave, nadaljuje z delom kot upravitelj v stečajnem postopku.

2Iz obrazložitve uvodoma navedenega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi poročila upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave z dne 23. 11. 2017 (proc. dej. 493) v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev z dne 25. 5. 2017, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 498/2017 z dne 19. 9. 2017 ter sklepom o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 15. 11. 2017 in popravljenim končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 23. 11. 2017 (proc. dej. 491) ugotovilo: da je vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave enak znesku 17.099.106,86 EUR, da je osnova za izračun deleža glasovalnih pravic iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP enaka znesku 45.503.276,83 EUR, da je vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave enaka 37,578% osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP. Ker je vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave manjša od 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP, prisilna poravnava ni bila sprejeta Zato je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.

3Dolžnik, dolžnikov družbenik in upnik L., d. o. o., Ljubljana, so zoper navedeni sklep vložili pritožbe (proc. dej. 510, 511 in 512). Odločitev sodišča prve stopnje izpodbijajo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču so predlagali, naj pritožbam ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da v novem postopku pri ugotavljanju izida glasovanja o predlogu prisilne poravnave upošteva, da o prisilni poravnavi solidarnega poroka ne morejo glasovati tisti upniki, katerih terjatve so v razmerju do glavnega dolžnika zavarovane z zastavno pravico. V novem postopku bo v primeru ugovora, da višina zavarovanja ne zadošča za poplačilo celotne terjatve, treba tudi ugotoviti vrednost predmeta zavarovanja. Prav tako bi bilo treba počakati na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z ustavno pritožbo, ki jo je zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani VSL Cst 498/2017 z dne 19. 9. 2017 o preizkusu terjatev vložil upnik S. (Up 1015/2017).

4Pritožbeni razlogi, ki jih v vsebinsko enakih pritožbah uveljavljajo pritožniki, so v bistvenem naslednji:

- Dolžnik, ki je vložil pritožbo po zakonitem zastopniku uvodoma navaja, da je treba dopustiti, da v pritožbenem postopku dolžnika zastopa bivši zakoniti zastopnik, sicer bi prišlo do posega v dolžnikovo pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave.

- Upravitelj je pri ugotavljanju izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave upošteval celotno prijavljeno terjatev Banke A., d. d. na podlagi pogodbe o kratkoročnem posojilu št. 000 z dne 27. 3. 2009 v višini 7.700.000,00 EUR, kljub temu, da je bilo že odplačano 1.009.162,98 EUR s strani K., d. d. Upravitelj je štel, da zakonske zamudne obresti na zapadlo glavnico, ki so se natekle po začetku postopka prisilne poravnave presegajo plačilo izvedeno s strani K., d. d. To stališče je materialno pravno zmotno, saj zakonske zamudne obresti po začetku postopka prisilne poravnave ne tečejo.

- Pri ugotavljanju izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave so bile zmotno upoštevane zavarovane terjatve. Gre za terjatve upnikov M., d. o. o. (zap. št. 49a), Banka A., d. d. (zap. št. 48) in Banka B., d. d. (zap. št. 56). Vse navedene terjatve izvirajo iz solidarnega poroštva, ki ga je prevzel dolžnik, zato so bile v postopku prisilne poravnave prijavljene pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če terjatev plača glavni dolžnik. V vseh primerih je terjatev upnikov do glavnega dolžnika zavarovana z zastavno pravico na določenem premoženju tretjih oseb (nepremičnini, premičnini in vrednostnih papirjih). Čeprav poroštvena terjatev ni neposredno zavarovana, se zaradi akcesornosti, po naravi stvari učinek stvarnega zavarovanja glavne terjatve širi tudi na terjatev do poroka. V primeru realizacije zastavne pravice namreč ne bo prenehala le upnikova terjatev do glavnega dolžnika, ampak tudi terjatev do solidarnega poroka. Zato upnik, ki ima terjatev do glavnega dolžnika zavarovano z zastavno pravico, v postopku prisilne poravnave nad solidarnim postopkom ne sme glasovati. To bi bilo v nasprotju z 200. členom ZFPPIPP in bi pomenilo enako obravnavanje bistveno drugačnih položajev ter kršitev načela enakosti (14. člen Ustave RS). Upnik, ki ima terjatev do glavnega dolžnika zavarovano in upnik, ki terjatve do glavnega dolžnika nima zavarovane, v postopku prisilne poravnave solidarnega poroka ne moreta biti obravnavana enako. Pri ugotavljanju izida glasovanja o predlogu prisilne poravnave v obravnavanem primeru se zato ne bi smele upoštevati prej navedene terjatve zavarovane z zastavno pravico na premoženju tretjih.

- Ureditev ZFPPIPP po kateri je zavarovana terjatev, le terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico (drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP), slednja pa je definirana le kot pravica do poplačila iz določenega premoženja insolventnega dolžnika in ne tretje osebe (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP), je po mnenju pritožnikov v očitnem nasprotju z načelom enakosti (14. člen Ustave RS). Status terjatve in s tem položaj upnika v postopku prisilne poravnave ne more biti odvisen od lastništva predmeta zavarovanja. Za položaj upnika v postopku prisilne poravnave bi moralo biti ključnega pomena izključno to, ali je njegova terjatev zavarovana ali ne. Nobenega razumnega razloga ni, da bi o prisilni poravnavi lahko glasovali upniki, ki imajo terjatev zavarovano s premoženjem tretje osebe. Njihova terjatev je še vedno zavarovana. Če upnik katerega terjatev je zavarovana s hipoteko na nepremičnini solidarnega poroka ne more glasovati o prisilni poravnavi, mora enako veljati tudi za upnika katerega terjatev je posredno preko
zavarovanja glavne terjatve zavarovana s hipoteko na nepremičnini tretje osebe. V postopku prisilne poravnave tako ni mogoče različno obravnavati položaja upnika, ki ima svojo terjatev zavarovano s hipoteko na premoženju solidarnega poroka in upnika, ki ima terjatev do solidarnega poroka posredno preko zavarovanja glavne terjatve zavarovano s hipoteko na premoženju tretje osebe. Drugačno stališče bi pomenilo neenakopravno obravnavanje upnikov in prekomeren poseg v položaj nezavarovanih upnikov.

5Na pritožbe je odgovoril upravitelj (proc. dej. 321). Iz njegovih navedb izhaja, da so pritožbe neutemeljene, pritožniki pa tudi niso izkazali pravnega interesa za pritožbo.

6Pritožbe niso utemeljene.

Procesna legitimacija dolžnika in družbenika za vložitev pritožbe

7Procesno legitimacijo vložiti pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati predlagatelj postopka, dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ta ni njegov predlagatelj in upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP). V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in dolžnik, če zakon za posamezni postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka nad gospodarsko družbo prenehajo pooblastila zakonitega zastopnika dolžnika za zastopanje in vodenje poslov in se prenesejo na upravitelja (245. člen ZFPPIPP).

8Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za pritožbo proti tem sklepom imajo tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka. Tudi v primeru izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. člena ZFPPIPP ima dolžnik procesno legitimacijo po svojem (bivšem) zakonitem zastopniku vložiti pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, saj šele s tem sklepom nastopijo pravne posledice iz 245. člena ZFPPIPP. Ob smiselni uporabi določil drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP pa je podana tudi procesna legitimacija dolžnikovega družbenika za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP. Citirano določilo 242. člena ZFPPIPP določa, da če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. V primeru ustavitve postopka prisilne poravnave in začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 208. členu ZFPPIPP so o začetku stečajnega postopka odločili upniki, ki so glasovali proti prisilni poravnavi. Zato je treba družbenikom dolžnika v tem primeru priznati procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka.

Razmerja med upnikom, porokom in glavnim dolžnikom

9S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen OZ). Če se je porok upniku zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev cele obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega (tretji in četrti odstavek 1019. člena OZ). Poroštvo je akcesorne narave. Poroštvena obveznost v zvezi z nastankom in obstojem deli usodo glavne obveznosti.

10Upnik lahko svojo terjatev do dolžnika zavaruje z več poroštvi in tudi z različnimi vrstami zavarovanj. Med drugim tudi s stvarnopravnimi zavarovanji. Če je dolžnikova obveznost zavarovana s poroštvom in še katerim drugim zavarovanjem, porok nima ugovora glede vrstnega reda uporabe zavarovanj. Več zavarovanj nudi večje varstvo upniku in s tem tudi poroku. Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). OZ določa, da je posledica porokove izpolnitve obveznosti glavnega dolžnika zakonita subrogracija oziroma zakonita cesija. Če je terjatev upnika poleg poroštva zavarovana tudi z zastavno pravico in porok obveznost izpolni, preide zastavna pravica na poroka. Porok lahko terja glavnega dolžnika ali pa se poplača na podlagi zastavne pravice.¹ Interesi poroka so v razmerju do upnika zavarovani še z institutom oprostitve poroka zaradi opustitve zavarovanj (1027. člen OZ).

11Več porokov lahko za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa sej je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena (1020. člen OZ). Solidarnost soporokov pomeni, da lahko upnik terja kateregakoli poroka, ne glede na vrstni red prevzema poroštva. Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj (1033. člen OZ).

12Pritožniki akcesorno naravo poroštva razlagajo zmotno. Zavarovanja so namenjena varovanju upnika in ne varovanju porokov. Poroštvo je enostranska osebna obveza poroka do upnika. Porok se s poroštveno pogodbo zaveže, da bo plačal tuj dolg. V primeru, da je ena terjatev zavarovana z več in z različnimi instrumenti zavarovanja, pa nima ugovora glede vrstnega reda zavarovanj. Akcesornost poroštva velja le v razmerju med obveznostjo poroka in obveznostjo glavnega dolžnika, ne pa v razmerju med različnimi vrstami zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje iste glavne terjatve in v razmerju med soporoki. Stvarna zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe glavnemu dolžniku imajo na poroka učinek šele takrat, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika. V tem primeru preide terjatev in zastavna pravica na poroka, do takrat pa se porok nanjo ne more sklicevati. Poroštvene terjatve upnikov M., d. o. o., Banka B. d. d. in Banka A. d. d. v razmerju do dolžnika niso zavarovane. Učinki stvarnih zavarovanj, ki so jih upnikom dale tretje osebe, na poroštvene terjatve ne vplivajo. Navedeni upniki bodo poplačani iz splošne stečajne mase po unovčenju dolžnikovega premoženja kot navadni upniki in ne iz določenega posebnega premoženja dolžnika. V primeru plačila obveznosti po poroštvenih pogodbah pa bodo stvarna zavarovanja prešla na stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso.

13Čeprav gre pri terjatvi upnika do glavnega dolžnika in terjatvi upnika do poroka za medsebojno povezani terjatvi, pa ne gre za eno samo (zavarovano) terjatev, kot to prikazujejo pritožniki. Terjatev upnika do poroka temelji na poroštveni pogodbi in je kar zadeva njen nastanek samostojna. Dolžnik se je prej navedenim upnikom kot porok s samostojno osebno zavezal, da bo plačal tuj dolg. Pravni položaj upnika do poroka in pravni položaj upnika do glavnega dolžnika nista enaka. Upnika pa tudi ni mogoče siliti, naj se najprej poplača iz stvarnega zavarovanja in ne iz danega poroštva.

14Zmotno je stališče pritožnikov, da upnik, ki ima terjatev do glavnega dolžnika zavarovano s stvarnim zavarovanjem tretje osebe in upnik, ki terjatve do glavnega dolžnika nima zavarovane, v postopku prisilne poravnave solidarnega poroka ne moreta biti obravnavana enako, ker naj bi bila terjatev prvega upnika posredno zavarovana. Ker je terjatev prvega upnika v razmerju do solidarnega poroka nezavarovana, zatrjevana kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave RS v tem primeru ni podana.

Glasovanje o prisilni poravnavi

15Končni seznam preizkušenih terjatev je glede terjatev upnikov M., d. o. o., Banka B. d. d. ter Banka A. d. d., ki so bile upoštevane pri glasovanju, postal pravnomočen. S pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev je pravnomočna tudi vsaka odločitev o terjatvi kot celoti v navedenem seznamu². V obravnavnem primeru je bilo o terjatvah M. d. o. o., Banka B. d. d. in Banka A. d. d. pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje o preizkusu terjatev St 000 z dne 25. 5. 2017 v zvezi z sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 498/2017 z dne 19. 9. 2017. Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 12. 6. 2017 (procesno dejanje 409), ki je bil objavljen 28. 6. 2017 je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev. V tem seznamu so terjatve upnikov pod zaporednimi številkami 48, 49a in 56, ki so bile upoštevane pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, navedene kot verjetno izkazane navadne terjatve, prijavljene pod razveznim pogojem in ne kot zavarovane terjatve. Zato so pritožbene navedbe, da gre za zavarovane terjatve že iz tega razloga neutemeljene.

16Iz poročila upravitelja o izidu glasovanja in sprejetju prisilne poravnave izhaja, da imajo navedeni trije upniki skupno 24.109.476,55 EUR priznanih ali verjetno izkazanih terjatev. Te terjatve pa so kot že rečeno, pravnomočno ugotovljene kot verjetno izkazane navadne terjatve prijavljene pod razveznim pogojem. Odločitev o vrsti terjatve v končnem seznamu preizkušenih terjatev je pomembna za glasovanje o prisilni poravnavi, saj služi kot podlaga za določitev količnika glasovanja o prisilni poravnavi.³

17Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Količnik za glasovanje o prisilni poravnavi je pri navadni terjatvi 1 (5. točka drugega odstavka 201. člena ZFPPIPP). Ker prej navedene terjatve ne spadajo med terjatve iz 1., 2. ali 4. točke drugega odstavka 201. člena ZFPPIPP, je upravitelj pri navedenih pravnomočno verjetno izkazanih navadnih terjatvah pravilno upošteval količnik za glasovanje 1.

18Glede na osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP, ki je enaka znesku 45.503.267,83 EUR (100 %) in vsoto ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, ki je enaka znesku 17.099,106,86 EUR (37,578 %), je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru prisilna poravnava ni bila sprejeta, pravilna. Zato je sodišče prve stopnje posledično pravilno ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek (prvi odstavek 208. člena ZFPPIPP).

19Ker tudi ob upoštevanju terjatve upnika S. v znesku 1.784.532,84 EUR in zmanjšanja terjatve Banke A. d. d. v znesku 1.009.162,98 EUR (plačilo s strani K., d. d)) pri glasovanju prag 6/10 za sprejetje prisilne poravnave iz 205. člena ZFPPIPP ne bi bil dosežen, pritožbeno sodišče na pritožbe v tem delu ni odgovorilo, saj omenjene trditve niso bistvene za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

20Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

¹ Vesna Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2004, stran 1064.

² Več o tem Sklep Ustavnega sodišča RS, Up - 893/16-28 , U-I-194/16-9 z dne 3. 5. 2017, točka 14 in 15 obrazložitve.

³ Ibid., točka 15 obrazložitve.