20. člen ZFPPIPP

ZFPPIPP upnikove legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nikjer izrecno ne omejuje na denarne terjatve. Določbe ZFPPIPP je pravilno razlagati tako, da je začetek stečajnega postopka upravičen predlagati tudi upnik nedenarne terjatve. Bistveno je le, da terjatev neposredno vpliva na obseg stečajne mase, saj se le takšne nedenarne terjatve pretvorijo v denarne. Prav taka je terjatev prve upnice za opravo storitve (gradbenih del za preprečitev posedanja zemljišča), ki po naravi stvari zahteva denarna sredstva. Tudi sicer ni najti utemeljenega razloga za stališče, da upnik nedenarne terjatve, ki jo sicer lahko prijavi v stečaju, ne bi mogel predlagati začetka tega postopka (tako kot upnik denarne terjatve). Insolventen dolžnik ne more izpolnjevati ne denarnih ne nedenarnih dajatvenih in storitvenih terjatev, ki zahtevajo denarna sredstva. Stečaj je zato namenjen vsem upnikom takšnih terjatev, ki so z vidika dolžnikove izpolnitve v enakem položaju in morajo biti ob njegovi insolventnosti obravnavni enako. Pretvorbo nedenarnih terjatev v denarne osmišlja prav zahteva po enakem obravnavanju upnikov. Razlaga, ki upniku nedenarne terjatve omogoča uveljavite

Skladno z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP so se za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporabljale tudi določbe 212. do 218. člena tega zakona, vendar skladno s četrtim odstavkom tega člena smiselno tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona. Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršbo opravi, je torej odvisen od tega, ali je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu terjatev in od pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje. Če je bila ločitvena pravica pridobljena bodisi zunaj izvršilnega postopka bodisi v izvršilnem postopku do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, terjatev pa tudi ni zajeta v posodobljenem seznamu, izvršilno sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve. Če upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave ločitvene pravice še ni pridobil, (navadna) terjatev pa je tudi zajeta v posodobljenem seznamu, pa izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Tudi v postopku poenosta

Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.

V primeru že obstoječega pravdnega postopka, ko se nad toženo stranko začne stečajni postopek, mora tožeča stranka zaradi načela koncentracije stečajnega postopka v zakonsko določenem roku prijaviti vtoževano terjatev v stečajnem postopku in v primeru njenega prerekanja v prekluzivnem roku nadaljevati pravdni postopek, sicer njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. Vendar pa to velja le za terjatve iz 20. člena ZFPPIPP. Če pa teče pravdni postopek proti stečajnemu dolžniku glede tožbenega zahtevka, v katerem ni vsebovana terjatev iz 20. člena ZFPPIPP, se pravdni postopek nadaljuje (ko ga prevzame stečajni upravitelj ali ko ga sodišče pozove, da to stori) in mora sodišče o takem zahtevku vsebinsko odločiti.

Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o prekinitvi postopka. Res je, kar izpostavlja pritožba, da se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne po tržni vrednosti v začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP) in da zahtevek, ki je predmet stopničaste tožbe iz prvega odstavka 182. a člena ZPP (zahtevek na izročitev listin), takšne terjatve ne vsebuje. Nedenarna terjatev iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP je namreč takšna terjatev, s katero upnik od dolžnika zahteva izpolnitev neke nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. V obeh primerih je treba to zakonsko dikcijo dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase (povzeto iz že citirane objave v reviji Odvetnik 2013). Takšna terjatev po pravilnih izvajanjih pritožbe v zahtevku, ki se obravnava v predmetni pravdi, ni vsebovana, vendar pa ta okoliščina ne vpliva oziroma ne more vplivati na dejstvo prekinitve postopka. Slednji se iz razlogov, ki so navedeni zgoraj, zaradi začetka stečaja prekine po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Okoliščina, da zahtevek ne vsebuje nedenarne terjatve, ki se z začetkom stečaja

V pravdnem oziroma smiselno v izvršilnem postopku je sodišče na prej izdano pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, ki temelji na istem dejanskem stanju, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti vezano. Dolžnica je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije, s čimer je upnikoma povzročila veliko premoženjsko škodo. Gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti le z naklepom. Oboje navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, to je, da je dolžnica upnikoma namerno povzročila škodo.

Odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali v zvezi z njim, se stečajnopravno prilega bodisi denarni terjatvi bodisi izločitveni pravici, kar govori zoper analogno uporabo trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na ločitveno pravico. Okoliščina, da ta odstavek glede premoženja, v zvezi s katerim so bila v stečajnem postopku opravljena dejanja, katerih posledica je nastanek stroškov, prostovoljnemu pridobitelju tega premoženja nalaga tudi breme teh stroškov, ne utemeljuje analogne uporabe tega člena v zadevnem primeru. Odkar se je od slovenskega priznanja zavarovanja odvzema koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, in izvedbe tega zavarovanja v zemljiški knjigi jasno kazalo kot možnost, da stečaj ostane brez vse stečajne mase - kar se je pozneje tudi uresničilo -, je bilo treba z opravljanjem vseh dejanj zastati.

Dejanska in pravna presoja (ne) utemeljenosti prijavljene upnikove terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP mora biti enaka, ko upravitelj terjatve preizkuša, kar se izrazi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kot pri presoji podlage za odmero nadomestila za njihov preizkus. Pri opravljanju odvetniških storitev gre za različno dejansko podlago odvetniškega zastopanja. Odvetnik praviloma z isto stranko sklene eno mandatno pogodbo, za katero nato opravlja različne vrste odvetniških storitev. Posamezno delo odvetnika, obračunano v računu, je odvisno od vsakega primera posebej in ustreza pojmu terjatve po 20. členu ZFPPIPP. Zato ima vsaka terjatev dokazana z računom svojo dejansko podlago. Slednje pa pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti vsako od 20 raznovrstnih terjatev in se za vsako od njih odločiti, ali jo priznava ali prereka. Že zaradi pravne narave opravljanja odvetniškega dela, ki temelji na s stranko sklenjeni mandatni pogodbi, je pojmovno pravna podlaga zahtevka za plačilo opravljene odvetniške storitve vedno enaka.

Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo. Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatva

Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

Upnik, ki ima terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve.

Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta. Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.

Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje vpliva na vse denarne terjatve, pojem nedenarnih terjatev pa ima v ZFPPIPP ožji pomen, zato se pravila ZFPPIPP uporabljajo le za nedenarne dajatvene in storitvene terjatve, ne pa tudi za nedenarne opustitvene in dopustitvene terjatve. Pravne posledice stečaja veljajo le za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je predmet pravovarstvenega zahtevka nedenarna opustitvena oziroma dopustitvena terjatev, ki glede na svojo vsebino nima neposrednega vpliva na obseg stečajne mase. Začetek stečajnega postopka nima neposrednega vpliva na stvarne pravice stečajnega dolžnika.

Pravilen izločitveni zahtevek v tožbi je zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika oz. na ugotovitev, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero upravičenec uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Zaradi svoje stvarnopravne narave zahtevek iz izbrisne tožbe ne predstavlja nedenarne terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP. Nepremičnine, ki je že priposestvovana, ni mogoče ponovno priposestvovati. Posojilojemalcem (četudi so bili nepremišljeni, nezadostno skrbni ali celo neodgovorni) ni mogoče odreči sodnega varstva, če so bili pri tem žrtev nepoštenih in nedopustnih ravnanj s strani posojilodajalca.

Terjatev na odstranitev obrabljenih in zavrženih gum in granulata, kar je bilo tožeči stranki naloženo po določbah ZVO-1, ne predstavlja klasične navadne terjatve do splošne stečajne mase tožeče stranke. Ker v izpodbijani odločbi ne gre za navadno terjatev v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, je upravni organ ravnal pravilno, ko ni prekinil izvršilnega postopka v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP. Točka 3 drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP izrecno določa, da se izvršba zoper insolventnega dolžnika lahko vodi za izterjavo sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.

Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.

Po ustaljeni sodni praksi za odškodninsko odgovornost države ne zadošča kakršnakoli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik pri svojem odločanju, ampak mora biti izpolnjen standard kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti kot merila protipravnega ravnanja države.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.

ZFPPIPP v 20. in 21. členu ureja vrste terjatev in v 22. členu opredeli izločitveno pravico. V primeru, ko ureja zavarovane in navadne terjatve, je iz jezikovne razlage zakona mogoče razbrati, da gre pri zavarovani terjatvi za terjatev zavarovano z ločitveno pravico (torej eno terjatev). Ločitvena pravica pa je pravica upnika, da svojo terjatev poplača iz določenega premoženja dolžnika pred drugimi upniki. V 6. členu Pravilnika, kjer je urejeno nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev, pa prav tako ni posebej navedeno, da se zavarovana terjatev šteje kot dve terjatvi.

Da bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti. V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi. Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za upnika položaj bistveno ne spremeni. Pravno razmerje še naprej obstaja samo med njim in dolžnikom. Pri vtoževani terjatvi gre za eno terjatev (en dolg) tožene stranke do tožeče stranke, ki je nastala