VSL Sodba in sklep I Cp 2163/2017

I. Predlog tožnice za prekinitev postopka se zavrne.

II. Pritožbam pravdnih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka mora takoj umakniti iz prodaje vse izvode del:

- Stičišče 5: učbenik za matematiko v 5. razredu osnovne šole s prilogo Rešitve nalog,

in prenehati s kakršnokoli obliko nadaljnje reprodukcije in distribucije teh del, vključno s prodajo del preko spletne strani.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka."

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 498,18 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem mora toženka iz prodaje takoj umakniti vse izvode del: - Stičišče 5: učbenik za matematiko v 5. razredu osnovne šole s prilogo Rešitve nalog in prenehati s kakršnokoli obliko nadaljnje reprodukcije in distribucije teh del, vključno s prodajo del preko spletne strani (I. točka izreka). Sklenilo je še, da je toženka v roku 15 dni dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 2.901,27 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Tožnica vlaga predlog za prekinitev postopka, v katerem navaja, da je sodišče prve stopnje povsem nekritično sledilo sodbi in sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1940/2016 z dne 12. 10. 2016, ki je že predmet revizijske presoje v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Ker je odločitev o sodbi, ki jo tožnica izpodbija s pritožbo, odvisna od rešitve v reviziji postavljenih vprašanj, tožnica iz razlogov smotrnosti in ekonomičnosti postopka in v izogib morebitnemu novemu postopku za dopustitev revizije in nadaljnjim pravdnim stroškom, ki bodo s tem nastali pravdnima strankama, pritožbenemu sodišču predlaga, da navedeni postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1940/2016 z dne 12. 20. 2016 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 910/2015 z dne 11. 2. 2016.

3Proti sodbi vlaga pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi primarno opozarja, da je bil s sodbo I P 1351/2010 z dne 17. 9. 2012 zavrnjen tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi toženke, ki se je glasil, da se ugotovi, da založniške pogodbe, sklenjene za izdajo učbenika Stičišče 5 niso razvezane, kar lahko pomeni le, da založniška pogodba za delo učbenik Stičišče 5 še vedno velja. Učinek izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča glede tega, da založniška pogodba za delo Učbenik Stičišče 5 še vedno velja, ker toženka ni bila upravičena do odstopa od te pogodbe, je diametralno nasproten učinku že pravnomočne odločitve istega sodišča o ugotovitvenem zahtevku glede veljavnosti iste založniške pogodbe, o katerem je prvostopenjsko sodišče že odločilo v sodbi I P 1351/2010 z dne 17. 9. 2012. To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v okviru prepovednega zahtevka ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno v okviru ugotovitvenega zahtevka in je tokrat odločilo drugače. S tako odločitvijo je prvostopenjsko sodišče poseglo v svojo predhodno že pravnomočno odločitev, saj je o vprašanju veljavnosti iste založniške pogodbe enkrat že odločilo drugače. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zlasti 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče ponovno odločalo o veljavnosti pogodbe, za katero je predhodno že ugotovilo, da ni veljavna. Prvostopenjsko sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje glede izpolnitve pogodbenih obveznosti toženke po založniški pogodbi za učbenik Stičišče 5 in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Glede presoje vprašanja o odstopnem upravičenju tožnice je bistveno to, da je pri presoji izpolnitvenega ravnanja obeh pravdnih strank potrebno gledati na celoten kompleks pogodbenih obveznosti po vseh založniških pogodbah in da vprašanje, ali neizpolnjeni del pogodbenih obveznosti toženke ustreza pravnemu poslu neznatnega dela obveznosti, ni mogoče reševati ločeno oziroma samega zase. Prvostopenjsko sodišče je povsem napačno razumelo dejanski pomen izjave tožnice na zaslišanju, ko je na vprašanje: "Ali se vam zdi, da je obveščanje ali plačevanje honorarjev v tistih mesecih v letu, ko se učbeniki ne prodajajo smiselno?" odgovorila, da ne in nadaljevala svoj odgovor s pojasnilom, da je pri takem pogodbenem določilu, s katerim se je založnik zavezal, da bo mesečno pošiljal podatke o prodaji, neomajno vztrajal prav A. A. (takratni direktor toženke). Tožnica je v svojih dosedanjih vlogah večkrat pojasnila, da je sicer mesečno obdobje poročanja o prodanih primerkih del v praksi res neobičajno in da je pri taki pogodbeni obveznosti neomajno vztrajala toženka sama. Ne glede na to, je tožnica s podpisom pogodbe pogodbeno obveznost mesečnega poročanja toženke sprejela. Tožnica je zato upravičeno pričakovala izpolnjevanje pogodbe v celoti, vključno z obveznostjo mesečnega poročanja. To pomeni, da je v trenutku sklenitve založniške pogodbe za učbenik Stičišče 5 med pravdnima strankama obstajala dejanska skupna volja, da se o prodanih primerkih učbenika Stičišče 5 poroča mesečno. Glede na 82. člen OZ, ki določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, bi torej morala toženka svojo obveznost mesečnega poročanja izpolnjevati mesečno. Tožnica je v postopku že večkrat podrobno pojasnila, kako in kolikokrat je toženo stranko pozivala k izpolnitvam njene obveznosti in kako in kdaj so potekale posamezne delne izpolnitve in se na te svoje navedbe in dokaze v celoti sklicuje. Toženka je večino gradiva iz kompleta Stičišče 5 prodajala celo leto 2008 in je s prodajo nadaljevala tudi v letu 2009, avtorici pa ni poročala o prodanih izvodih vse do marca 2009, in je tako njen zastopnik (AS) lahko prvi račun za izvode prodane v letu 2008 izdal šele marca 2009, ko je po številnih pozivih toženki le uspel pridobiti podatke o prodaji in še te z napakami. Glede neizpolnjenih pogodbenih obveznosti toženke za prodane učbenike Stičišče 5, pa tožnica posebej poudarja, da plačilo zneska 761,36 EUR, ki ga je izpostavilo prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, nikakor ni pomenilo popolne in pravočasne izpolnitve pogodbene obveznosti. Ta znesek je namreč predstavljal le del honorarja za v letu 2008 prodane izvode učbenikov Stičišče 5 glede katerih toženka (do marca 2009) ni poslala poročila o prodaji in zato tožnici tudi ni pravočasno plačala honorarja. Pomembno pri tem pa je, da so se ti učbeniki od marca do junija 2009 še naprej prodajali in da toženka tudi v tem obdobju tožnici ni poslala niti enega poročila o prodaji, niti ji ni plačevala honorarja, zaradi česar jo je morala tožnica ponovno pozivati k izpolnitvi. Zato je potrebno tudi to plačilo 761,36 EUR obravnavati kot delno izpolnitev, izpolnjeno z zamudo in jo presojati v primerjavi s celotnim kompleksom pogodbenih obveznosti po vseh založniških pogodbah za didaktična kompleta Stičišče 5 in Stičišče 6. Pritožba meni, da delež neizpolnjenih obveznosti toženke po pogodbi za učbenik Stičišče 5 ni bil neznaten, saj bi toženka morala do tedaj tožnici poslati najmanj 12 mesečnih poročil in ji najmanj 11 krat izplačati pripadajoči honorar od prodanih izvodov. Opozarja, da so avtorji v primerih, ko je honorar določen v odstotkih od prodanih izvodov del, v celoti odvisni od izpolnitvenega ravnanja založnika, katerega zakonska dolžnost je redno poročanja o prodanih izvodih knjig. Avtorji v resnici nimajo nobene druge možnosti za to, da izvedo, koliko izvodov njihovih del je prodanih, saj ne morejo sami vršiti nadzora nad prodajnimi mesti, niti nimajo neposrednega dostopa do založnikovih poslovnih knjig in evidenc. Zato je v primerih, ko je honorar avtorja določen v odstotkih od prodanih izvodov del, založnikovo obveznost poročanja za avtorja bistvenega pomena. Sodišče je napačno ugotovilo, da neposredovanje oziroma neredno posredovanje podatkov o prodaji ni takšna kršitev, ki bi utemeljevala odstop od dalj časa trajajoče pogodbe z zaporednimi obveznostmi in je zato tudi zmotno uporabilo materialno pravo, zlasti 108. in 110. člen OZ in 82. člen ZASP. Nobena od pravdnih strank v postopku ni podala trditev o tem, da bi lahko tožnica na kakršenkoli drug način prišla do podatkov o prodaji učbenikov, saj taki podatki niso javni dostopni. Zato je sodišče s stališčem, da bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka prodaje učbenika lahko seznanila z vpogledom v toženkine poslovne listine prekoračila trditveno podlago in s tem kršilo razpravno načelo.

4Zoper odločitev o stroških se pritožuje toženec, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v II. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne v tem obsegu sodišča prve stopnje v novo odločanje, oziroma podredno, da spremeni izpodbijano odločbo v II. točki izreka tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Meni, da vrednostna razmejitev v uspehu 83% proti 17% v breme toženke ne odslikuje realnega stanja stvari v predmetnem postopku, zlasti ne zato, ker so se pravde glede zahtevkov, s katerimi je uspela tožnica pravnomočno končale že z vročitvijo sodbe in sklepa I Cp 470/2013 z dne 18. 12. 2013.

5Predlog tožnice za prekinitev postopka se zavrne.

6Vložitev izrednega pravnega sredstva niti po določbah ZPP niti po ustaljeni sodni praksi ni razlog za prekinitev postopka.

7Pritožbi sta utemeljeni.

8Odločitev sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12., 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9Tožnica je, med drugim, avtorica učbenika za matematiko v 5. razredu osnovne šole s prilogo Rešitve nalog (Stičišče 5), toženka pa je založnica. V ponovljenem postopku je moralo sodišče prve stopnje odločiti le še o zahtevku tožnice, ki se nanaša na obveznost toženke, da iz prodaje umakne avtorsko delo Stičišče 5 ter preneha s kakršnokoli obliko nadaljnje reprodukcije in distribucije tega dela, vključno s prodajo prek spletnih strani.

10Med pravdnima strankama je bila založniška pogodba za Stičišče 5, sklenjena dne 15. 12. 2007, učbenik je izšel dne 15. 6. 2008, tožnica pa je od pogodbe odstopila 9. 7. 2009 z učinkom z dne 18. 7. 2009.

11S sklenitvijo založniške pogodbe se avtor zaveže prenesti na založnika pravico reproduciranja svojega dela v obliki tiskanja in pravico distribuiranja primerkov dela, založnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar ter delo reproduciral in distribuiral. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je toženka izpolnila obveznost izdaje učbenika in njegove predstavitve, ni pa tožnici pošiljala mesečnih obvestil ter ni izpolnila plačila avtorskega honorarja v višini 868,36 EUR.

12Pravilno je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da neredno posredovanje podatkov o prodaji učbeniškega gradiva ne pomeni takšne kršitve avtorske pogodbe, ki bi utemeljevalo odstop od pogodbe s trajajočim razmerjem, kot najhujše sankcije za kršitev pogodbe oziroma za poseg v upnikov interes. Sodišče prve stopnje je pomen izjave tožnice, da ni imela interesa za prejemanje mesečnih obvestil, prav tako pa tudi ne za prejemanje nakazil v zanemarljivih zneskih, pravilno povzelo. Sicer pa je bila, kot izhaja iz izpovedi tožnice, obveznost pošiljanja mesečnih obvestil dogovorjena šele sklenitvijo pisne založniške pogodbe dne 10. 3. 2009. Glede na podan odstop dne 9. 7. 2009 pa o dalj časa trajajočem nepošiljanju obvestil ne more biti govora. Prvo sodišče se je tudi pravilno sklicevalo na prvi in drugi odstavek 82 člen ZASP, na podlagi katerega bi se tožnica z višino ustvarjenega dohodka o prodaji učbeniškega gradiva lahko seznanila z vpogledom v toženkine poslovne listine in poslovne knjige, in s sklicevanjem na zakonsko določbo očitane trditvene podlage ni prekoračilo.

13Pravilno je tudi materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje, da dolžnikova neizpolnitev ob zapadlosti upniku še ne omogoča odstopiti od pogodbe, temveč mora dolžniku najprej pustiti primeren naknadni rok za izpolnitev, tako da ima dolžnik še vedno možnost, da se z izpolnitvijo izogne prenehanju pogodbe, kot najtežji sankciji kršitve pogodbe (drugi odstavek 105. člena OZ). Šele ko primeren dodatni rok poteče brez uspeha, je pogodba na podlagi tretjega odstavka 105. člena OZ razveljavljena.

14Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnica z dopisom z dne 9. 7. 2009 dala toženki dodatni rok 8 dni za izpolnitev obveznosti po računu 980136 v višini 761,36 EUR. Toženka je dne 13. 7. 2009, torej znotraj 8 dnevnega roka, plačala znesek 761,36 EUR, kar pomeni, da je v postavljenem roku navedeno obveznost plačila izpolnila, zato odstop od pogodbe za učbenik Stičišče 5 s prilogo Rešitve nalog iz tega razloga nima učinka.

15Utemeljeno in pravočasno pa pritožba opozarja na procesno kršitev pravila o vezanosti sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje¹. V dosedanjem postopku je bila spregledana pravnomočna odločitev, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da, med drugim založniška pogodba za Stičišče 5 z dne 10. 3. 2009 ni razvezana.

16Ker je tožnica zanikala obstoj pravnega razmerja, je namreč toženec z nasprotno tožbo zahteval ugotovitev, da navedeno pravno razmerje med pravdnima strankama ni neveljavno, oziroma da založniška pogodba za učbenik Stičišče 5 ni razvezana. Zavrnilna ugotovitvena sodba ima podlago v ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe. Takšna ugotovitev po presoji pritožbenega sodišča za obravnavani spor zaradi umika dela Stičišče 5 iz prodaje ter prenehanje kakršnekoli oblike nadaljnje reprodukcije in distribucije teh del, vključno s prodajo prek spletnih strani, predstavlja predhodno vprašanje. Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično).² Za predmetni spor je torej zavezujoče pravnomočna zavrnitev ugotovitvenega zahtevka (13. in 319. člen ZPP)³, da založniška pogodba za učbenik Stičišče 5 ni razvezana, kar acontrario pomeni, da je pogodba razvezana.

17Z razdorom pogodbe je toženka izgubila vse avtorske pravice, ki so ji omogočale reprodukcijo in distribucijo učbenikov in je tožnica zopet postala izključna imetnica vseh avtorskih pravic na delu, zaradi česar je utemeljen zahtevek, da je potrebno iz prodaje umakniti učbenike Stičišče 5 ter prepoved nadaljnje prodaje, nadaljnjo distribucijo oziroma distribuiranje teh del (prvi odstavek 167. člena ZASP).

18Sprememba sodbe je terjala spremembo stroškovne odločitve sodišča prve stopnje. Sodišče je v tem avtorsko pravnem razmerju med pravdnima strankama odločalo o več zahtevkih. Tožnica je zahtevala umik iz prodaje šestih v tožbenem zahtevku navedenih del s prepovedjo nadaljnje reprodukcije in distribucije teh del, vključno s prodajo del prek spletnih strani ter plačilo honorarja v višini 13.194,20 EUR. Zahtevek za umik učnega gradiva iz prodaje in prepoved nadaljnje prodaje učnega gradiva je sodišče v pretežnem delu, razen za Stičišče 5, zavrnilo. V pretežnem delu je ugodilo denarnemu zahtevku za plačilo honorarja v višini 10.358,76 EUR. Ugotovitveni zahtevek toženke je sodišče v pretežnem delu zavrnilo. Nadalje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek po pridruženi pravdi toženke Glede tožbenega zahtevka za prepoved prodaje učbenikov je uspeh tožnice približno 16,6%. Glede tožbenega zahtevka za plačilo avtorskega honorarja je uspeh tožnice 78,5%. V pravdi zaradi plačila odškodnine je uspeh tožnice 100%. Uspeh tožnice glede tožbenega zahtevka obstoja založniških pogodb je 83,4%. Gledano v povprečju je uspeh tožnice pretežen, to je 69,6%, vendar pa je potrebno, na kar pritožba toženke utemeljeno opozarja, upoštevati okoliščine konkretnega primera. Po odločbi pritožbenega sodišča z dne 18. 12. 2013 je namreč postopek tekel le še glede tožbenega zahtevka za umik učbenikov iz prodaje, kar dejansko predstavlja 3/4 vsebinske obravnave vseh pravd, zato je prav, da vsaki stranki nosita svoje stroške tega pravdnega postopka.

19Glede na navedeno je pritožbeno sodišče moralo sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku glede prepovedi umika in nadaljnje reprodukcije in distribucije za gradivo učbenik Stičišče 5 za matematiko za osnovno šolo s prilogo Rešitve nalog ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

20Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka. S pritožbo sta uspeli obe pravdni stranki, tožnica glede glavne stvari, toženka pa glede stroškovne odločitve. Pritožbeno sodišče pravdnima strankama ni priznalo pritožbenih stroškov v zvezi z odgovoroma na pritožbo, saj po oceni pritožbenega sodišča odgovora na pritožbi nista pripomogla k odločitvi o pritožbah pravdnih strank. Tožnica je tako upravičena do povrnitve stroškov nagrade za postopek po tarifni številki 3210 ZOdvT v višini 504,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo PTT storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 10,08 EUR in 22% davek na dodano vrednost po tarifni številki 6007 ZOdvT, skupaj 627,18 EUR, toženka pa je upravičena do nagrade za postopek po tarifni številki 3220 v višini 50,00 EUR, materialnih izdatkov 1,00 EUR ter sodne takse v višini 78,00 EUR, skupaj 129,00 EUR. Po medsebojnem pobotanju je toženka dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 498,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Z zgoraj navedeno kršitvijo se je tožnica lahko seznanila šele s sprejemom izpodbijane sodbe, saj v dosedanjem postopku ni imela pravnega interesa za izpodbijanje sodbe, saj je bilo njenemu zahtevku v tem delu ugodeno.
² V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, prva knjiga, str. 129.
³ J. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 448 in 449.