VSL sklep II Cp 2774/2010

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in predlog za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju v stanovanjskem bloku na P. ulici, z identifikacijsko številko dela stavbe 1736-11xx, parc. št. 470/20 in 470/21 k.o. B.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani predlog razveljavi in se nadaljuje zadevni postopek vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ali da se postopek prekine do vzpostavitve etažne lastnine ali se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv, iz njegovega izreka ni jasno, na katero nepremičnino se sploh nanaša. Prvostopenjsko sodišče ni odločilo o postavljenem zahtevku, zadevno nepremičnino je možno vpisati v zemljiško knjigo, medtem ko je etažna lastnina le ena od oblik lastnine. Odprto vprašanje je, na kakšen način se zadevno stanovanje lahko vpiše v zemljiško knjigo. Izpodbijani sklep ni vsebinsko obrazložen, kar predstavlja tudi absolutno kršitev pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, postopek na prvi stopnji ali sklep pa nista obremenjena niti s kršitvami absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Prvostopenjsko sodišče je o predlagateljičinih predlogih za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na enosobnem stanovanju št. 9 v 1. nadstropju stanovanjskega bloka na P. ulici, parc. št. 470/21 in 470/20 k.o. B., materialnopravno pravilno odločilo na podlagi 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZZK-1) ter 148. in 149. člena ZZK-1.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ureja poglavje 7.5. ZZK-1, predpogoj za njegov začetek pa določa 1. odstavek 234. člena ZZK-1. Predlagatelj postopka mora najprej verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oz. v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva), in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (tč. 1) Nadalje pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka (tč. 2). Druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka določajo 146., 147. in 148. člen ZZK-1.

Vknjižba lastninske pravice na stanovanju v večstanovanjski zgradbi, kot jo predlaga pritožnica, je možna le kot vknjižba etažne lastnine, zato je zemljiškoknjižno sodišče pravilno najprej ugotavljalo, ali je etažna lastnina na zadevnih nepremičninah parc. št. 470/20 in 470/21 k.o. B. sploh že nastala. Pritožbeni očitek, da zemljiškoknjižno sodišče ni odločalo v skladu s postavljenim zahtevkom, zato ni utemeljen.

Skladno s 105. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) etažna lastnina pomeni lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov zgradbe. Nastane lahko samo z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, v primeru, da se solastniki sami ne morejo sporazumeti za delitev. Vsebina pravnega akta, potrebnega za nastanek etažne lastnine, je določena s 108. členom SPZ.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zadevnega zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1). Predmetni zemljiškoknjižni postopek se je skladno s 1. odstavkom 133. člena ZZK-1 začel dne 20. 06. 2006, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo zemljiškoknjižni predlog. Ker takrat etažne lastnine na zadevnih nepremičninah še ni bilo, je zemljiškoknjižno sodišče skladno s 3. odstavkom 236. člena ZZK-1 pravilno zavrnilo tako predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Pritožbeni očitek, da je nejasno, na katero nepremičnino se izrek izpodbijanega sklepa sploh nanaša, je neutemeljen. Sklicevanje na ?zgoraj navedeno nepremičnino? namreč očitno odkazuje na stanovanje v stanovanjskem bloku na P. ulici, z identifikacijsko št. dela stavbe 1736-11xx, parc. št. 470/20 in 470/21 k.o. B., kar je navedeno v uvodu izpodbijanega sklepa.

Glede na to, da je iz izpodbijanega sklepa jasno razvidno materialnopravna podlaga, zaradi katere sta bila pritožničina predloga zavrnjena, niso utemeljeni niti očitki o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa in s tem kršitve zemljiškoknjižnega postopka.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).