UPRS Sodba I U 961/2016-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Center za socialno delo Grosuplje (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi CSD) zahtevi tožnikov za udeležbo v postopku in obnovo postopka v skrbniški zadevi A.A., rojeni ... 1926, s stalnim prebivališčem ... združil v enoten postopek in sklenil, da se zahtevi tožnikov za udeležbo v postopku in obnovo postopka v predhodno navedeni skrbniški zavrneta ter navedel, da posebni stroški v postopku niso nastali. Dne 12. 10. 2015 je prejel zahtevi tožnikov za udeležbo v postopku in za obnovo postopka v skrbniški zadevi A.A. Gre za skrbništvo za poseben primer v zvezi z nepravdnim postopkom odvzema poslovne sposobnosti A.A. Prvostopenjski organ je z odločbo 1221-1-7/2015 z dne 25. 8. 2015 imenoval skrbnika za poseben primer v postopku odvzema poslovne sposobnosti A.A. in sicer B.B. Tožnika svojo zahtevo utemeljujeta, da imata kot mož in sin A.A. pravico udeleževati se predmetnega postopka in da imata tudi pravni interes udeleževati se postopka kot stranki v postopku odvzema poslovne sposobnosti A.A.. C.C. je na Okrajnem sodišču v Grosuplju vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti A.A., v povezavi s pravdnim postopkom na Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi tožeče stranke A.A. zoper toženo stranko D.D. in C.C., zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne in darilne pogodbe, v kateri je bilo tudi izdelano izvedeniško mnenje. Iz slednjega izhaja, da je bila pri A.A. ugotovljena demenca. Tožnika sta 25. 9. 2015 zahtevala, da se jima vroči odločba o postavitvi začasnega skrbnika A.A., zato jima je prvostopenjski organ posredoval odgovor. Na podlagi tega navajata, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Sklicujeta se na odločbo Upravnega sodišča RS II U 469/2012 z dne 21. 8. 2013. Zahtevata udeležbo v tem postopku ter, da se jim s sklepom dovoli pravica do udeležbe v predmetnem postopku. Ugovarjata, da bi jima morala biti vročena odločba o postavitvi skrbnika, zoper katero bi se lahko pritožila. Glede na pravnomočnost te odločbe vlagata tudi zahtevo za obnovo postopka.

2Prvostopenjski organ je zahtevi tožnika za združitev postopka ugodil. Zahtevi za udeležbo v postopku in za obnovo postopka v skrbniški zadevi A.A. pa je zavrnil. Na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ, ki vodi postopek v zadevi uvede in vodi en postopek takrat, kadar gre za pravice in obveznosti strank, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. Navaja 42. člen in 43. člen ZUP po katerem ima pravico udeleževati se postopkov oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

3Začasno skrbništvo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da mora pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu CSD upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). V postopku začasnega skrbništva ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvom in oseba, ki je postavljena za skrbnika. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnika ne moreta imeti položaja stranke ne stranskih udeležencev v tem postopku, saj v konkretni zadevi ni bilo odločeno o njuni pravni koristi, ki je opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V konkretnem primeru se ugotavlja izključno korist in potrebe varovanke, A.A.

4Prvostopenjski organ je preizkusil tudi zahtevo za obnovo postopka v skladu z določili 260. člena ZUP, ki navaja pogoje pod katerimi se lahko postopek, končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi. Predlagatelja obnove postopka navajata, da vlagata zahtevo za obnovo postopka v primeru, če jima ne bo priznana možnost za udeležbo v postopku in ne bosta prejela odločbe o začasnem skrbništvu A.A., zoper katero bi se želela pritožiti. Prejela pa sta obvestilo CSD, da jima te odločbe ne more vročiti. V skladu z 267. členom ZUP je CSD preizkusil ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba, ter ali je podana okoliščina, na katero se predlog opira in je ta verjetno izkazana. Ugotovil je, da pogoji iz prvega odstavka 267. člena ZUP v predmetni zadevi niso izpolnjeni, ker predloga ni podala upravičena oseba, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen. Osebi, ki ni stranka postopka in ki v postopku ne varuje svojih pravic ali pravne koristi o kateri je mogoče odločati v upravnem sporu, zakon ne daje možnosti sodelovanja v postopku v vlogi stranke ali stranskega udeleženca. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je iz predhodno navedenega razloga prvostopenjski organ zahtevo tožnikov za obnovo postopka zavrgel.

5Pritožbeni organ je prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa spremenil in zahtevo C.C. in D.D. za udeležbo v postopku v skrbniški zadevi A.A. zavrnil, zahtevo za obnovo postopka pa zavrgel. Odločitev prvostopenjskega organa, ki je zahtevo C.C. in D.D. za udeležbo v postopku imenovanja začasnega skrbnika zavrnil, je pravilna in na zakonu utemeljena. Položaj stranke oz. udeležba v postopku v upravnem postopku pa se v danem primeru ne presoja po ZUP, pač pa po materialnem predpisu, ki opredeljuje pravico, obveznosti oz. pravne koristi, to pa je v danem primeru ZZZDR. Pritožbeni organ ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe glede odločanja o zahtevi tožnikov za obnovo postopka oz. o neskladju med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. V skladu s prvim odstavkom 261. člena ZUP obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka, lahko pa tudi organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, po uradni dolžnosti. Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti ali je ta dovoljen, popoln, pravočasen ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se opira predlog verjetno izkazana. Če predhodno navedeni pogoji niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s sklepom (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP). V skladu z navedenim, bi moral prvostopenjski organ zahtevi tožnikov za obnovo postopka, ki v postopku postavitve začasnega skrbnika A.A. nista imela položaja stranke v postopku niti položaj stranskega udeleženca na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, zavreči. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP v primeru, če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bilo iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen dokazni sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši stvar. Iz predhodno navedenih razlogov je pritožbeni organ zahtevo C.C. in D.D. za udeležbo v postopku v skrbniški zadevi A.A. zavrnil, zahtevo za obnovo postopka pa zavrgel.

6Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma povzema potek postopka in navaja pravno podlago za odločitev. Meni, da je izpodbijani akt nepravilen in nezakonit. Tožnika sta 25. 5. 2015 pri prvostopenjskem organu vložila zahtevo za vročitev odločbe ter zahtevo za udeležbo v postopku in predlog za obnovo postopka. Pred Okrajnim sodiščem v Grosuplju je na podlagi predloga C.C. v teku postopek odvzema poslovne sposobnosti A.A. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa teče postopek tožeče stranke A.A. zoper toženo stranko D.D. in C.C. zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe in darilne pogodbe. A.A. pa je mati oz. žena predhodno navedenih. Navaja določbi 42. člena in 43. člena ZUP. D.D. in C.C. menita, da imata pravico do udeležbe v predmetnem postopku, saj gre za zakonca in sina osebe, ki se postavlja pod skrbništvo ter tako tudi imata pravni interes za udeležbo v tem postopku. V ugotovitveni postopek je bil povabljen mož A.A. z namenom, da se seznani z zadevo odločanja o skrbništvu ter pridobi njegove predloge glede kandidata za skrbnika žene. Po drugi strani pa upravni organ navaja, da ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik ter, da tožnika ne moreta imeti položaj stranke v tem postopku. Tožnika sta zahtevala le, da se jima omogoči, da se lahko udeležujeta postopka kot stranska udeleženca, za kar tudi izpolnjujeta pogoje (43. člena ZUP), saj sta izkazala svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku. Navedeno je priznal tudi sam upravni organ, ki je povabil moža A.A. v ugotovitveni postopek, kar izhaja tudi iz zapisnika. Po povedanem je izpodbijani akt sam s seboj v nasprotju ter tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni možno preizkusiti (točka 7 drugega odstavka 237. člena ZUP). Zato sta tožnika na upravni organ naslovila zahtevo za vročitev odločbe. Navajata odločitev Upravnega sodišča RS II U 469/2012 z dne 21. 8. 2013 in določbe 47. člena, 48. člena, 178. člena in 207. člena ZZZDR ter razloge za njuno udeležbo v predmetnem postopku. Tožnika imata namen skrbeti za osebo, ki se postavlja pod skrbništvo, za njeno zdravje in tudi interes uresničevati pravice in dolžnosti kot zakonec oz. sin osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Skrbnik za poseben primer pa tožnikoma ne omogoča stikov z osebo pod skrbništvom. Tožnika menita, da se zaradi varstva svojih pravic do stikov, do skupnega prebivanja, do skupnega odločanja in do skupnega preživljanja lahko udeležujeta predmetnega postopka kot stranska udeleženca, soodločata in tudi izvajata vpliv na izbiro osebe, ki bo opravljala skrbniško funkcijo. To pa je tudi v korist osebe, ki se postavlja pod skrbništvo in je hkrati v skladu z namenom skrbništva. Tudi za potrebe pravde, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani tožeče stranke A.A. zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne in darilne pogodbe je nujno, da je skrbnik oseba, ki bo objektivno skrbela za interese varovanke, saj gre tudi za odločanje o skupnem premoženju, o katerem zakonca odločata sporazumno. Tožnika menita, da je odločitev o zavrženju njunega predloga za obnovo postopka nezakonita in nepravilna, saj sta lahko v predmetnem postopku stranska udeleženca ter je posledično potrebno njunemu predlogu za obnovo postopka ugoditi. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločitev odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter toženi stranki tudi naloži, da je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Pritožbeni organ je v obrazložitvi svoje odločitve navedel tudi pravilne razloge, zato sodišče razlogov ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s toženimi navedbami pa dodaja:

10V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev upravnega organa s katero je zahtevo C.C. in D.D. za udeležbo v postopku v skrbniški zadevi A.A. zavrnil, zahtevo za obnovo tega postopka pa zavrgel. Sporno je ali je možno tožnikoma v predmetni skrbniški zadevi priznati lastnost stranke v postopku oz. pravico do udeležbe v postopku kot stranska udeleženca. Med strankama pa ni sporno, da gre v predmetni zadevi za skrbniško zadevo, torej za postavitev skrbnika varovanki, A.A., ki je mati oziroma žena tožnikov.

11Postopek postavitve skrbnika je urejen od 216. člena do 223. člena ZZZDR. Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Na podlagi 183. člena ZZZDR se pri imenovanju skrbnika upoštevajo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca. Na podlagi 209. člena ZZZDR mora sodišče, pri katerem je začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti, to sporočiti CSD, ki postavi osebi, zoper katero se je začel postopek po potrebi začasnega skrbnika. Kot je to pravilno pojasnil tožnikoma že pritožbeni organ, je postopek postavitve skrbnika namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (v danem primeru A.A.), zato ima položaj stranke oz. pravico do udeležbe v tem postopku samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika, saj s tem prevzema obveznosti določene v ZZZDR. Druge osebe, npr. sorodniki (v danem primeru zakonski partner oz. sin) nimajo položaja stranke niti pravice do udeležbe v tem postopku kot stranski udeleženci, čeprav s svojimi predlogi lahko sodelujejo v postopku, ali če se je postopek pričel na njihov predlog, saj v takem postopku ne varujejo svojih pravic in koristi in se o tem niti ne odloča. Kot že rečeno je v postopku postavitve osebe pod skrbništvo potrebno upoštevati prvenstveno potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbah I Up 297/2005, I Up 113/2004-4 in Upravno sodišče RS v sodbi I U 1459/1994.

12Po 42. členu ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična ali pravna oseba, zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi, če so lahko nosilci pravic in obveznosti. Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali kak drug predpis oprta osebna korist (prvi, drugi odstavek 43. člena ZUP). Tožnika v postopku postavitve pod skrbništvo A.A. po presoji sodišča ne varujeta svojih pravic ali pravnih koristi in se o tem v predmetni zadevi tudi ne odloča.

13Pri imenovanju skrbnika lahko pristojni organ skladno z določbo 182. člena ZZZDR upošteva tudi želje bližnjih sorodnikov osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, vendar le, če je to v korist osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. S tem namenom je tudi v danem primeru upravni organ povabil D.D., da poda svoje mnenje o predlaganem kandidatu za skrbnika A.A.. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je prvostopenjski organ predmetni postopek skrbništva za poseben primer A.A. začel na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Grosuplju, da je na predlog C.C. začelo postopek odločanja v zadevi odvzema poslovne sposobnosti A.A.. V tem postopku je prvostopenjski organ opravil ugotovitveni postopek ter sprejel odločitev o postavitvi začasnega skrbnika in na podlagi ugotovljenih potreb in koristi A.A. ter njenega predloga, imenoval začasnega skrbnika ter tudi določil njegove naloge ter obseg nalog. V ugotovitvenem postopku je sodeloval tudi mož A.A. z namenom, da se seznani z zadevo odločanja o skrbništvu ter v zvezi s pridobivanjem njegovih predlogov glede kandidata za skrbnika. Napačno tožnika menita, da jim je s tem dejanjem upravni organ priznal lastnost stranke oz. stranskega udeleženca v predmetnem postopku. Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (v danem primeru zakonski partner oz. sin), tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi, zato tudi po presoji sodišča nimajo položaja stranke in tudi ne morejo imeti položaja stranskega udeleženca. Po povedanem po presoji sodišča upravni organ tožnikom pravilno in zakonito ni priznal pravice do udeležbe v postopku postavitve pod skrbništvo A.A.

14Pravilna pa je tudi odločitev pritožbenega organa, s katero je predlog tožnikov za obnovo predmetnega postopka zavrgel, saj je pri predhodnem preizkusu ali je predlog za obnovo predmetnega postopka dovoljen, popoln, pravočasen ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se opira predlog verjetno izkazana ugotovil, da predhodno navedeni pogoji v predmetni zadevi niso podani. V takšnem primeru zavrže pristojni organ predlog s sklepom (prvi in drugi odstavek 267. člena ZUP). V predmetni zadevi je po presoji sodišča pritožbeni organ pravilno ugotovil, da citirani pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, saj predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala upravičena oseba, kot jo določa 261. člena ZUP. Svojo odločitev je pritožbeni organ oprl tudi na pravilno pravno podlago ter jo tudi ustrezno obrazložil.

15Tožnika v tožbi navajata, da sta 25. 5. 2015 pri prvostopenjskem organu vložila zahtevo za vročitev odločbe ter zahtevo za udeležbo v postopku in tudi predlog za obnovo postopka saj menita, da se mora A.A. postaviti za skrbnika oseba, ki bo nepristransko skrbela za njene interese, kar pa ne more biti E.E. in tudi ne B.B. Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik. Druge osebe, ki niso stranke v postopku tudi ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika. Tožnika nista bila niti stranka niti stranski udeleženec v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo v katerem tudi ne varujeta svojih pravic in svojih pravnih koristi.

16Sodišče ne more slediti razlogom, ki jih navajata tožnika, s katerimi utemeljujeta obstoj svojega pravnega interesa za udeležbo v predmetnem postopku in sicer, da se zaradi varstva svojih pravic do stikov, do skupnega prebivanja, do skupnega odločanja, do skupnega preživljanja tožnika lahko udeležujeta predmetnega postopka kot stranska udeleženca in soodločata pri izbiri osebe, ki bo opravljala skrbniško funkcijo A.A. Navedene pravice po mnenju tožnika lahko uveljavljata v drugih postopkih, ne pa v upravnem postopku postavitve osebe pod skrbništvo, ki je namenjen zlasti varovanju potreb in koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (218. člen ZZZDR). Kot že rečeno je skrbništvo posebna oblika družbenega varstva oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. C.C. in D.D. pa lahko v postopku za odvzem poslovne sposobnosti A.A. na sodišču, kot udeleženca v tem postopku uresničujeta svoj pravni interes. Z dokazovanjem svojih pravic in koristi lahko uveljavljata svoj pravni interes tudi v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je tožeča stranka A.A.

17Neutemeljen je tudi ugovor tožnikov, da izpodbijani upravni akt nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni možno preizkusiti. Sodišče meni, da izpodbijani akt vsebuje vse predpisane elemente, kot jih določa 214. člen ZUP ter je tudi obrazložen do te mere, da ga je možno preizkusiti. Sodišče pa se strinja z navedbo tožnikov, da je prvostopenjski akt v delu, ki se nanaša na odločitev v zvezi z predlogom tožnikov za obnovo postopka sam s seboj v nasprotju, saj je prvostopenjski organ z izrekom predlog za obnovo postopka zavrnil, v obrazložitvi pa navaja razloge za zavrženje tega predloga. Vendar pa je v tem delu odločitev prvostopenjskega organa spremenil pritožbeni organ v skladu z določbo 252. člena ZUP in v tem delu upravni akt prvostopenjskega organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, da je predlog tožnikov za obnovo postopka zavrgel in odločitev pravilno oprl na določbo 267. člena ZUP ter zanjo navedel tudi pravilne razloge.

18S tem je sodišče odgovorilo na vse relevantne tožbene ugovore. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku tudi ni našlo očitanih kršitev in tudi ne kršitev, na katere pazi uradoma, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1.

20Ker gre v danem primeru za enostavno dejansko in pravno stanje, je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi 3. alineje prvega odstavka 13. člena ZUS-1.

21Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.