VSRS Sklep III Ips 22/2016-4

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, upravitelju odmerilo nagrado za opravljanje nadzora v višini 10.394,40 EUR z vključenim DDV (2. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da se znesek nagrade plača v breme predujma, ki so ga založili upniki, pri čemer morajo slednji v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa upravitelju plačati še razliko med založenim predujmom in odmerjeno nagrado (3. točka izreka sklepa).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo upnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje v povezavi s sklepom sodišča prve stopnje je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je sodišče zaradi neuporabe 3. točke petnajstega odstavka 237.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nepravilno uporabilo 154. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

4Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena stečajni dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

Relevantno procesno dejansko stanje

5V obravnavani zadevi so pravno relevantna naslednja dejstva:

- Upniki (v večini gre za bivše delavce stečajne dolžnice¹) so 23. 9. 2013 vložili predlog za začetek stečajnega postopka.

- Dolžnica je 11. 10. 2013 zahtevala odlog odločanja o predlogu upnikov za začetek stečajnega postopka, čemur je sodišče sledilo in odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 12. 12. 2013 (1. točka izreka sklepa St 1892/2013 z dne 16. 10. 2013) ter za upravitelja imenovalo J. G. (2. točka izreka istega sklepa).

- Dolžnica je še pred iztekom dvomesečnega roka (prvi odstavek 237. člena ZFPPIPP) vložila predlog za začetek prisilne poravnave, zaradi česar je bil postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka s sklepom z dne 23. 1. 2014 prekinjen do konca prisilne poravnave. S sklepom o dopolnitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave St 2507/2013 z dne 21. 1. 2014 je bil za upravitelja imenovan B. Š.

- Postopek prisilne poravnave je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St 2507/2013 z dne 6. 1. 2015, ki ga je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani (sklep Cst 206/2015 z dne 2. 4. 2015) zaradi umika ustavljen.²

- V nadaljevanju je Okrožno sodišče v Kopru v delu, relevantnem za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, s sklepom St 1892/2013 z dne 22. 6. 2015 zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka upnikov M. S., S. T., L. M., V. H., O. M., E. J., I. T. in K., d. o. o., Republika Hrvaška (2. točka izreka sklepa) ter tudi predlog za začetek stečajnega postopka upnikov: V. Z., L. H. in J., d. o. o., (3. točka izreka sklepa) ter razrešilo upravitelja (4. točka izreka sklepa).

- Zoper sklep sodišča prve stopnje so se pritožili upniki. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 460/2015 z dne 26. 8. 2015 pritožbi deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da je zavrglo predlog za začetek stečaja upnikov M. S., S. T., L. M., V. H., O. M., E. J., I. T. in K., d. o. o., Republika Hrvaška (I. točka izreka sklepa). V stečajnem postopku se je namreč izkazalo, da predlagatelji stečajnega postopka niso imeli (več) aktivne legitimacije za začetek stečajnega postopka, saj so bili med predhodnim stečajnim postopkom poplačani. V preostalem delu je sodišče druge stopnje pritožbo upnikov zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki njegovega izreka (II. točka izreka sklepa).

- Upravitelj je zaradi izdaje sklepa o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, v katerem je bil razrešen, predlagal izdajo sklepa o nagradi za nadzor po četrtem odstavku 103. člena v zvezi s štirinajstim odstavkom 237.a člena ZFPPIPP. Njegovemu predlogu je bilo pravnomočno deloma ugodeno (glej 1. in 2. točko obrazložitve tega sklepa).

O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

6Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

7Glede na dejanski okvir stečajnega postopka so očitki zahteve za varstvo zakonitosti neutemeljeni. Sodišče je upravitelju pravilno odmerilo nagrado za nadzor po 4. točki drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v zvezi s štirinajstim odstavkom 237.a člena ZFPPIPP ter plačilo nagrade upravitelja v izpodbijanem sklepu ob uporabi določbe 154. člena ZPP utemeljeno naložilo v plačilo upnikom - predlagateljem stečajnega postopka, ki s predlogom niso uspeli oziroma katerih predlogi so bili zavrženi.

8Iz poprej povzetega dejanskega okvira zadeve izhaja, da se je stečajni postopek v obravnavani zadevi začel na predlog upnikov, medtem ko je dolžnica v skladu z 236. členom ZFPPIPP zahtevala, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravila svojo insolventnost. Dolžničinemu predlogu je sodišče ugodilo (prvi odstavek 237. člena ZFPPIPP) ter v skladu z drugim odstavkom 237.a člena ZFPPIPP imenovalo upravitelja J. G., katerega naloga je bila, da nadzoruje poslovanje dolžnice v obsegu, potrebnem za preverjanje razlogov za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja (tretji odstavek 237.a člena ZFPPIPP). V skladu z zahtevo iz 1. točke prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP je dolžnica pravočasno, to je v dvomesečnem obdobju odložitve, vložila predlog za prisilno poravnavo, s čimer je opravičila odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja. Ob smiselni uporabi določb tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v zvezi z določbami prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje nad dolžnico začelo postopek prisilne poravnave in s sklepom postopek odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnico prekinilo do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnico. Vendar pa je bila prisilna poravnava naknadno ustavljena, saj je dolžnica (kot je navedla) zunaj postopka prisilne poravnave svojo insolventnost odpravila. Zato se je po umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave po 1. točki četrtega odstavka 149. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 152. člena ZFPPIPP predhodni postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nadaljeval, pri čemer so predmet odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti stroški nagrade upravitelja, ki je nadaljeval z nadzorom nad dolžnico v skladu z trinajstim odstavkom 237.a člena ZFPPIPP.

9Zahteva za varstvo zakonitosti najprej spregleda, da se petnajsti odstavek 237.a člena ZFPPIPP, ki ureja vračilo stroškov predujma upnikom, ki so predlagali začetek stečaja, ter plačilo stroškov upravitelja v breme dolžnika, izrecno sklicuje na četrti odstavek 238. člena ZFPPIPP. Slednji pa predvideva (le) situacijo, ko dolžnik opraviči zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja s tem, da dolžnik v obdobju dvomesečnega odloga predloži dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen, ne pa (tudi) situacije (kot je obravnavana), ko dolžnik zahtevo opraviči z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo. V takem primeru se namreč sodišče v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZFPPIPP ravna po 152. členu ZFPPIPP.

10Zahteva za varstvo zakonitosti prav tako spregleda dejstvo, da je sporna le nagrada upravitelja za obdobje od izdaje sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave do izdaje sklepa o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga upnikov za začetek stečajnega postopka, saj je bila upravitelju nagrada za naloge in pristojnosti v postopku prisilne poravnave (že) odmerjena in naložena v breme dolžnice (predlagateljice postopka prisilne poravnave St 2507/2013). Drži sicer, da je bil upravitelj v obravnavani insolvenčni zadevi imenovan v postopku prisilne poravnave, vendar pa je treba upoštevati, da je bila postavitev upravitelja v smislu 237.a člena ZFPPIPP tudi v primeru, ko je odložitev odločanja o upnikovem predlogu naknadno postala brezpredmetna, v korist upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, saj mu je postavitev upravitelja zagotavljala vsaj minimum varstva njegovih pravic in interesov.

11Ni sporno, da je dolžnica (oziroma zanjo z njo povezana kapitalska družba) po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka zunaj postopka prisilne poravnave izpolnila obveznost nekaterim upnikom - predlagateljem stečajnega postopka, s čimer je na tej podlagi prenehal pravni interes teh predlagateljev za začetek stečajnega postopka nad dolžnico oziroma njihova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. ZFPPIPP za glavni postopek izrecno določa, da upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v njem med drugim preneha tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker so bile v celoti plačane (tretja alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Nobenega razloga ni, da bi bilo drugače v predhodnem postopku.

12Legitimacija upnika s plačilom terjatve preneha, zaradi česar upnik te terjatve v primeru začetka stečajnega postopka ne more uveljavljati zoper stečajnega dolžnika. Edini dopustni namen upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka je doseči hkratno in enakomerno poplačilo vseh upnikov (torej tudi sebe) v stečajnem postopku nad insolventnim dolžnikom. Čim pa upnik nima ne možnosti ne potrebe po poplačilu v stečajnem postopku, ker je bil v celoti poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, glede tega upnika namena stečajnega postopka ni mogoče doseči. Zato upniku, čigar terjatev je bila plačana v predhodnem stečajnem postopku, preneha procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

13V obravnavani stečajni zadevi so upniki, ki so bili poplačani izven postopka insolventnosti, po umiku dolžničinega predloga za začetek prisilne poravnave (še vedno) vztrajali pri predlogu za začetek stečaja, s čimer so nase prevzeli tudi tveganje kritja stroškov tega postopka. Prav tako so tveganje plačila stroškov stečajnega postopka nase prevzeli (ostali) upniki, ki so zato, da bi dosegli poplačilo svojih terjatev predlagali začetek stečaja, pa se je izkazalo, da dolžnica ni (več) insolventna, zaradi česar je sodišče njihov predlog za začetek stečajnega postopka zavrnilo.

14Povračilo stroškov stečajnega postopka v predhodnem postopku v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače; zato se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker v primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga predlagatelj v postopku ni uspel, so, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha (154. člen ZPP). Tveganju plačila stroškov postopka bi se lahko upniki, katerih terjatve so bile zunaj insolvenčnega postopka poplačane, izognili le tako, da bi ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku takoj, ko jim je dolžnica oziroma z njo povezana kapitalska družba plačala terjatve, umaknili predlog za začetek stečajnega postopka (158. člen ZPP). Odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka je namreč v fazi predhodnega postopka v dispoziciji predlagatelja (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP).

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti

15Glede na obrazloženo je zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

¹ Ti so v predlogu zatrjevali, da imajo terjatve do dolžnika iz naslova neplačanih regresov in jubilejnih nagrad, ki so jim bile priznane s sodbo Delovnega sodišča v Kopru Pd 371/2011 z dne 9. 5. 2013.
² Dolžnik je predlog za prisilno poravnavo umaknil, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za svojo insolventnost (med drugim je kapitalsko povezana družba Š., d. o. o. poplačala terjatve "izbranih" upnikov, ki so predlagali začetek stečajnega postopka, dosežen je bil odpust dolga stečajnega dolžnika v višini dobrih 7,000.000,00 EUR, ....).