Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)

Ta zakon ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, postopek za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, reševanje sporov in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/26/EU).

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na kolektivno upravljanje pravic, delno prenašajo naslednje direktive:

-        Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6. 10. 1993, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 82);

-        Direktiva 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L št. 272 z dne 13. 10. 2001, str. 32);

-        Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 28), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 205 z dne 30. 7. 2016, str. 27);

-        Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 265 z dne 11. 10. 2011, str. 1);

-        Direktiva (EU) 2019/789 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 82) in

-        Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L št. 130 z dne 17. 5. 2019, str. 92).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-        »avtorski honorar« je prihodek iz naslova uporabe avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic;

-        »avtorska pravica«, »sorodne pravice«, »avtorsko delo« in »delo izven pravnega prometa« imajo isti pomen kot v zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice;

-        »država članica« je država članica Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora;

-        »imetnik oziroma imetnica pravic (v nadaljnjem besedilu: imetnik pravic)« je avtor oziroma avtorica (v nadaljnjem besedilu: avtor), izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), proizvajalec fonograma, filmski producent, RTV organizacija, založnik, izdelovalec podatkovnih baz in vsaka druga oseba, razen kolektivne organizacije, na katero so bile z zakonom, pogodbo ali drugim pravnim poslom prenesene posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja ali sorodne pravice, ali ki je na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla ali zakona upravičena do avtorskega honorarja;

-        »povezana oseba« ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja medije;

-        »pravice za spletno uporabo glasbenih del« so avtorske pravice, ki imajo isti pomen kot v zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in jih uporabnik pridobi za spletno uporabo glasbenih del;

-        »pristojni organ« je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino;

-        »register« je register na podlagi zakona, ki ureja statusno obliko pravne osebe, ki je kolektivna organizacija;

-        »repertoar« je seznam avtorskih del, na katerih kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja upravlja avtorske pravice;

-        »statut« je akt o ustanovitvi pravne osebe;

-        »tuja kolektivna organizacija« je kolektivna organizacija, ki nima sedeža ali podružnice v Republiki Sloveniji;

-        »ustanova za varstvo kulturne dediščine« je javno dostopni arhiv, knjižnica, muzej, ustanova za filmsko ali avdio dediščino ter javna RTV organizacija;

-        »večozemeljska licenca« je dovoljenje za uporabo avtorskega dela, ki zajema ozemlje več kot ene države članice.

Kolektivna organizacija je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali tega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednjih meril:

-        je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;

-        je nepridobitna.

(1)Neodvisni subjekt upravljanja je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina ali glavna pridobitna dejavnost, in ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic.

(2)Za neodvisni subjekt upravljanja se ne štejejo zlasti filmski producent, proizvajalec fonogramov, RTV organizacija, založnik ter menedžer in agent kot posrednik imetnikov pravic.

(3)Za neodvisni subjekt upravljanja se uporabljajo prvi in tretji odstavek 13. člena, drugi in četrti odstavek 14. člena, 38. člen, 2., 3., 6., 9., 10., 12. in 13. točka prvega odstavka 39. člena, peti odstavek 44. člena in 69. do 72. člen tega zakona.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen določb o večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del.

(1)Avtorske pravice se upravljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati.

(2)Imetnik pravic se sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja, razen če ta zakon določa drugače.

(3)Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po pooblastilu imetnika pravic ali tem zakonu preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic, razen če ta zakon določa drugače.

(1)Upravljanje avtorskih pravic po zastopniku obsega:

1.zastopanje avtorjev pri njihovih pravnih poslih in razmerjih z uporabniki oziroma naročniki njihovih del, vključno s pobiranjem avtorskih honorarjev ali drugih nadomestil;

2.zastopanje avtorjev v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi zaradi varstva njihovih avtorskih pravic.

(2)Kadar avtor uveljavlja svoje pravice pred sodišči ali drugimi državnimi organi po zastopniku, ki je fizična ali pravna oseba, je tak zastopnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po zastopniški tarifi, če izpolnjuje pogoje za zastopanje pred sodišči ali drugimi državnimi organi oziroma če te pogoje izpolnjuje pooblaščeni delavec pravne osebe, ki je zastopnik. Zastopniško tarifo sprejme zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Ne glede na drugi odstavek 7. člena tega zakona imetnik pravic upravlja svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje), če gre za:

1.priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZASP);

2.ponovno prodajo izvirnikov likovnih del (sledna pravica iz 35. člena ZASP);

3.reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP;

4.kabelsko ali drugo radiodifuzno retransmisijo avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic, in

5.pravico do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP;

6.priobčitev javnosti avdiovizualnih del in videogramov ter na njih posnetih izvedb, razen pravic filmskih producentov iz 29. in 30. člena ZASP;

7.pravico do nadomestila pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno iz 47.b člena ZASP, razen v delu, v katerem se obvezno kolektivno upravlja v skladu s 1. točko tega člena;

8.pravico avtorja do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije za njeno uporabo na podlagi 139.a člena ZASP.

(1)Ne glede na prejšnji člen lahko imetnik pravic individualno upravlja:

1.pravice iz 1. točke prejšnjega člena, če je na vseh delih, ki so izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh pravic in

2.pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom (28. člen ZASP), če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe.

(2)Imetnik pravic lahko uveljavlja izjemo iz 1. točke prejšnjega odstavka, če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni po uporabi avtorskega dela.

(3)Imetnik pravic lahko uveljavlja izjemo iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni pred uporabo avtorskega dela.

(1)Ne glede na drugi odstavek 7. člena tega zakona imetnik pravic upravlja svoje pravice na že objavljenem avtorskem delu, ki šteje za delo izven pravnega prometa, prek kolektivne organizacije v primeru pravice reproduciranja, distribuiranja, priobčitve javnosti ali dajanja na voljo javnosti tega dela, ki ga ima ustanova za varstvo kulturne dediščine trajno v svoji zbirki, na nekomercialni spletni strani, in ki ni namenjeno doseganju posredne ali neposredne gospodarske koristi.

(2)Če je v primerih iz prejšnjega odstavka za isto vrsto pravic na isti vrsti del, ki štejejo za dela izven pravnega prometa, izdano dovoljenje eni kolektivni organizaciji, se šteje, da je ta reprezentativna. Če je za kolektivno upravljanje iste pravice iz prejšnjega odstavka na isti vrsti del, ki štejejo za dela izven pravnega prometa in so trajno v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine, izdano dovoljenje več kolektivnim organizacijam, je reprezentativna kolektivna organizacija, ki ima večje število imetnikov pravic, ki so jo pooblastili za upravljanje te iste pravice na tej vrsti del, ki štejejo za dela izven pravnega prometa in so trajno v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine. Če imata kolektivni organizaciji enako število imetnikov pravic, je reprezentativna tista, ki ima večje število sklenjenih sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami.

(3)Kolektivna organizacija, ki je reprezentativna, upravlja tudi s pravicami tistih imetnikov pravic, ki niso pooblastili nobene kolektivne organizacije za isto vrsto pravic na isti vrsti del in niso izrecno izključili svojih del iz njenega repertoarja.

(4)Imetnik pravic iz prvega odstavka tega člena lahko kadarkoli izključi uporabo svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa, prek javno dostopnega spletnega portala urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino, ali pa pisno ali v elektronski obliki ustanovi za varstvo kulturne dediščine ali pristojni kolektivni organizaciji, ki upravlja njegove pravice, sporoči izključitev uporabe svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa. Za izključitev uporabe dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa, se šteje tudi preklic pooblastila imetnika pravic iz 18. člena tega zakona.

(5)Ustanova za varstvo kulturne dediščine pisno ali v elektronski obliki obvesti pristojno kolektivno organizacijo, da je imetnik pravic izključil uporabo svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa, najpozneje 15 dni po prejemu obvestila prek javno dostopnega spletnega portala urada Evropske unije, pristojnega za intelektualno lastnino, ali po prejemu obvestila imetnika pravic o izključitvi uporabe njegovega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa. Pristojna kolektivna organizacija pisno ali v elektronski obliki obvesti ustanovo za varstvo kulturne dediščine, da je imetnik pravice izključil uporabo svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa, najpozneje 15 dni po prejemu obvestila imetnika pravic.

(6)Ne glede na šesti odstavek 18. člena tega zakona pristojna kolektivna organizacija preneha upravljati pravico imetnika, če gre za katero izmed pravic na delih iz prvega odstavka tega člena, v 15 dneh od prejema obvestila imetnika pravic o preklicu pooblastila ali njegovega obvestila o izključitvi uporabe njegovega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa.

(7)Ustanova za varstvo kulturne dediščine preneha uporabljati delo izven pravnega prometa najkasneje v 15 dneh od prejema obvestila imetnika pravic ali pristojne kolektivne organizacije o izključitvi uporabe dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa.

(8)Reprezentativna kolektivna organizacija lahko ustanovi za varstvo kulturne dediščine dovoli uporabo del izven pravnega prometa, ki so trajno v zbirki te ustanove, v vsaki državi članici.

(9)Določbe tega člena o delu izven pravnega prometa se uporabljajo tudi za zbirke del iz drugega odstavka 50.f člena ZASP, če je kolektivna organizacija dovolj reprezentativna za imetnike pravic na teh zbirkah iz države, ki ni država članica.

Kolektivna organizacija deluje v najboljšem interesu imetnika pravic, katerega pravice kolektivno upravlja, in mu ne nalaga nobenih obveznosti, ki niso objektivno potrebne za varstvo njegovih pravic in interesov ali dejansko upravljanje njegovih pravic.

V sporih, ki nastanejo v zvezi z organizacijo in delovanjem kolektivnih organizacij, je pristojno sodišče splošne pristojnosti in se uporabljajo pravila pravdnega postopka v gospodarskih sporih, razen če ta zakon določa pristojnost upravnega sodišča ali sodišča, ki je po zakonu, ki ureja sodišča, pristojno za odločanje v sporih intelektualne lastnine.

(1)Vloga za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice se vloži pri pristojnem organu. V njej se navedejo firma ali ime, sedež in matična številka pravne osebe, ki vlaga vlogo, ter avtorske pravice, kategorije imetnikov pravic in vrsta avtorskih del, na katere se vloga nanaša.

(2)K vlogi se priloži:

1.statut;

2.pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;

3.pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;

4.pravila o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov, če bo to izvajala;

5.pravila o stroških poslovanja;

6.pravila o namenskih skladih, če bodo oblikovani;

7.pravila o obvladovanju tveganj;

8.repertoar;

9.seznam članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član) in seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje njihovih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic;

10.v primeru obveznega kolektivnega upravljanja avtorske pravice s tujimi kolektivnimi organizacijami podpisana pisma o nameri ali sklenjene sporazume o zastopanju;

11.dokazila o sredstvih, s katerimi bo pravna oseba kolektivno upravljala avtorske pravice in

12.sklep oseb, ki imajo upravljavske pravice, v skladu z zakoni, da soglašajo z vlogo za izdajo dovoljenja in se za čas statusa kolektivne organizacije odpovedujejo upravljavskim pravicam v pravni osebi v korist članov kolektivne organizacije.

(3)Neodvisni subjekt upravljanja k vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži:

1.dokazilo, da ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic;

2.dokazilo, da je to njegova edina ali glavna pridobitna dejavnost, in

3.seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje njihovih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic in del.

(1)Pristojni organ ne izda dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice pravni osebi, če vloga in predloženi dokumenti iz prejšnjega člena niso v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in tem zakonom ali če iz njih izhaja, da pravna oseba ne bo zagotovila učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic.

(2)Pristojni organ ne izda dovoljenja za upravljanje avtorske pravice neodvisnemu subjektu upravljanja, če vloga in predloženi dokumenti iz prejšnjega člena niso v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in tem zakonom.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena pristojni organ v primerih iz 9. člena tega zakona ne izda dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice pravni osebi, če je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske pravice drugi kolektivni organizaciji.

(4)V postopku izdaje dovoljenja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev pristojnega organa ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu.

(1)Firma ali ime kolektivne organizacije mora vsebovati oznako k.o..

(2)Kolektivna organizacija mora v 14 dneh od izdaje dovoljenja predlagati vpis firme ali imena v register.

(1)Kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti:

1.dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;

2.se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona;

3.objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah;

4.sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;

5.nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;

6.uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje;

7.dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;

8.izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in

9.uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko kolektivna organizacija opravlja administrativno-tehnične naloge v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic iz 5. do 7. točke prejšnjega odstavka za drugo kolektivno organizacijo. Kolektivna organizacija lahko prihodek iz teh nalog nameni le za znižanje stroškov poslovanja iz 32. člena tega zakona.

(3)Kolektivne organizacije lahko izdajo uporabnikom skupni račun, iz katerega so razvidni zahtevki posameznih kolektivnih organizacij. Če uporabnik zavrne plačilo računa, mora jasno navesti, zahtevke katere posamezne kolektivne organizacije zavrača.

(1)Kolektivna organizacija lahko s pogodbo prenese na drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec) izvajanje administrativno-tehničnih nalog v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic iz 5. do 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Zunanji izvajalec prenesenih nalog ne sme prenesti na drugo osebo.

(2)Kolektivna organizacija odgovarja za izvajanje prenesenih nalog zunanjega izvajalca.

(3)Zunanji izvajalec, ki ni druga kolektivna organizacija, je pod nadzorom kolektivne organizacije.

(4)Pogodba z zunanjim izvajalcem vsebuje naloge, ki jih kolektivna organizacija prenaša na zunanjega izvajalca. Pogodba in njena sprememba začne veljati, ko jo potrdi skupščina z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic. O odpovedi pogodbe z zunanjim izvajalcem odloča poslovodstvo.

(5)Kolektivna organizacija o sklenitvi, spremembi in odpovedi pogodbe z zunanjim izvajalcem v 14 dneh od njene uveljavitve obvesti pristojni organ.

(6)Za zunanjega izvajalca se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru kolektivnih organizacij.

(1)Imetnik pravic pisno pooblasti kolektivno organizacijo za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu in za ozemlja po lastni izbiri, ne glede na državo članico svojega državljanstva ali prebivališča ali državo članico sedeža kolektivne organizacije.

(2)Imetnik pravic lahko za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu za določeno ozemlje pooblasti le eno kolektivno organizacijo. Kolektivna organizacija brez pooblastila imetnika pravic ne more upravljati avtorske pravice na določenem avtorskem delu.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko kolektivna organizacija v primerih iz 9. in 10.a člena tega zakona upravlja pravice brez pooblastila imetnika pravic.

(4)Imetnik pravic lahko sam, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, dovoli uporabo svojega avtorskega dela za nekomercialno rabo (za humanitarni, kulturni, izobraževalni namen ipd.). O tem imetnik pravic obvesti kolektivno organizacijo najpozneje 15 dni po izdaji takšnega dovoljenja.

(5)Kolektivna organizacija ne more zavrniti upravljanja pravic iz prvega odstavka tega člena, če upravlja takšne avtorske pravice na takšni vrsti avtorskih del na določenem ozemlju.

(6)Imetnik pravic lahko delno ali v celoti prekliče pooblastilo iz prvega odstavka tega člena. O tem mora pisno obvestiti kolektivno organizacijo en mesec pred začetkom učinkovanja preklica. Kolektivna organizacija lahko v statutu določi, da preklic pooblastila začne učinkovati z novim poslovnim letom.

(7)Imetnik pravic je upravičen do avtorskih honorarjev, ki jih je kolektivna organizacija zbrala za njegov račun za uporabo njegovih del do začetka učinkovanja preklica pooblastila. Do začetka učinkovanja preklica pooblastila ima imetnik pravic, ki je član kolektivne organizacije, enake pravice, kot drugi člani kolektivne organizacije.

(8)Kolektivna organizacija ne more pogojevati preklica pooblastila z zahtevo, da se za upravljanje avtorske pravice pooblasti druga kolektivna organizacija.

(9)Kolektivna organizacija mora pred pridobitvijo pooblastila obvestiti imetnika pravic o njegovih pravicah iz tega člena.

(1)Imetnik pravice ali oseba, ki ga zastopa, ima pravico, da v skladu s tem zakonom postane član kolektivne organizacije, ki upravlja njegove avtorske pravice. Član kolektivne organizacije je lahko tudi združenje imetnikov pravic ali druga kolektivna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za članstvo.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka postane član kolektivne organizacije, ki jo je pooblastila za upravljanje avtorske pravice na določenem delu za določeno ozemlje, če izpolnjuje pogoje za članstvo, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih pravilih, določenih v statutu kolektivne organizacije.

(3)Šteje se, da je s pooblastilom imetnika pravic kolektivni organizaciji bila dana prošnja za članstvo v kolektivni organizaciji, razen če imetnik pravic izrecno navede, da ne želi postati član kolektivne organizacije. Kolektivna organizacija o prošnji imetnika pravic, da postane član, odloči v roku 30 dni od prejema pooblastila. Če kolektivna organizacija zavrne prošnjo za članstvo, imetniku pravic pisno obrazloži zavrnitev.

(4)Kolektivna organizacija v primerih iz 9. člena tega zakona članom ne sme zaračunavati članarine.

(5)Kolektivna organizacija imetnikom pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, in svojim članom omogoči, da z njo komunicirajo v elektronski obliki, vključno za namene izvajanja pravic članov.

(6)Kolektivna organizacija takoj po ugoditvi prošnje za članstvo iz tretjega odstavka tega člena vpiše imetnika pravic v evidenco članov, ki se vodi z namenom učinkovitega uveljavljanja pravic članov.

(7)Evidenca članov vsebuje:

1.osebno ime in prebivališče ali firmo in sedež člana;

2.druge kontaktne podatke za namen identifikacije in lociranja imetnika pravic (telefon, telefaks, elektronski naslov);

3.davčno številko;

4.število glasovalnih pravic člana;

5.skupno število članov in

6.skupno število glasovalnih pravic.

(8)Kolektivna organizacija imetnike pravic, ki so jo pooblastili za kolektivno upravljanje pravic, vendar ne želijo postati njeni člani, vpiše v evidenco imetnikov pravic, ki se vodi z namenom zagotavljanja varnosti pravnega prometa in vsebuje podatke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(9)Evidenca članov in evidenca imetnikov pravic sta na spletni strani kolektivne organizacije dostopni njenim članom oziroma imetnikom pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, in pristojnemu organu, razen podatkov o prebivališču, kontaktnih podatkov in davčne številke fizične osebe.

(10)Kolektivna organizacija podatke v evidencah sprotno posodablja.

Kolektivna organizacija avtorsko pravico imetnika pravic, ki ni njen član, upravlja enako kakor avtorsko pravico svojega člana.

(1)Statut kolektivne organizacije, ki je sestavljen v obliki notarskega zapisa, poleg vsebin, ki jih urejajo drugi predpisi in ta zakon, določa tudi:

1.ime oziroma firmo in sedež kolektivne organizacije ter njen poslovni naslov;

2.dejavnost kolektivne organizacije;

3.organe kolektivne organizacije in njihove pristojnosti;

4.število članov oziroma članic poslovodstva (v nadaljnjem besedilu: član poslovodstva) in število članov oziroma članic nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega odbora);

5.mandatno dobo članov poslovodstva in nadzornega odbora;

6.vrste avtorskih del in vrste avtorskih pravic, ki jih upravlja na teh delih;

7.način zbiranja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih po pooblastilu imetnika pravic ali po zakonu upravlja kolektivna organizacija, način vodenja repertoarja in način vpogleda v ta repertoar;

8.obliko in način objav pomembnih informacij za kolektivno organizacijo ali njene člane;

9.pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, ki morajo biti določeni tako, da se pod enakimi pogoji lahko včlanijo vsi imetniki pravic, vključno z drugimi kolektivnimi organizacijami in združenji imetnikov pravic;

10.pravice članov in način njihovega sodelovanja v organih kolektivne organizacije, vključno z enakopravnim zastopanjem posameznih kategorij imetnikov avtorskih pravic v vsakem organu;

11.obveznosti članov glede sporočanja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih upravlja kolektivna organizacija, ter podatkov, potrebnih za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil;

12.način reševanja sporov med kolektivno organizacijo, njenim članom in imetnikom pravic ali tujo kolektivno organizacijo, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju, ter med kolektivno organizacijo in uporabnikom, ki mora biti določen tako, da zagotavlja dostop do učinkovitih in pravočasnih postopkov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, pri čemer morajo biti odgovori kolektivne organizacije pisni in obrazloženi;

13.pogoje za obnavljanje in prenehanje članstva v kolektivni organizaciji, vključno s predčasnim prenehanjem članstva ter preklicem pooblastila za določene pravice ali določena avtorska dela ali določeno ozemlje.

(2)Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del ali različne pravice različnih imetnikov pravic, statut določa način upravljanja, ki zagotavlja, da vsaka kategorija imetnikov pravic odloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske pravice na njihovih delih in o skupnih vprašanjih kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.

(3)Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja ta zakon, uredi drugače, če ta zakon tako izrecno določa.

(4)Statut in njegovo spremembo sprejme skupščina z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic.

(5)Kolektivna organizacija statut v 14 dneh od izdaje dovoljenja posreduje za vpis v register. Za vpis v register kolektivna organizacija v istem roku posreduje tudi vsako spremembo statuta.

(1)Ne glede na zakone, ki urejajo statusno obliko pravne osebe, ki je kolektivna organizacija, se za njeno upravljanje uporabljajo določbe tega zakona.

(2)Organi upravljanja kolektivne organizacije so:

-        skupščina;

-        poslovodstvo in

-        nadzorni odbor.

(1)Vsi člani kolektivne organizacije imajo pravico do sodelovanja in glasovanja na skupščini.

(2)Vsak član ima en glas. Statut lahko določi merila za določitev večjega števila glasov posameznega člana, ki temeljijo na trajanju članstva, višini prejetih avtorskih honorarjev od te kolektivne organizacije oziroma številu avtorskih del, pri čemer ima lahko en član največ deset glasov. Merila morajo biti sorazmerna in objavljena na spletni strani kolektivne organizacije.

(3)Član kolektivne organizacije lahko pooblasti katerokoli drugo osebo, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje na skupščini, če takšno pooblastilo ne povzroči nasprotja interesov.

(4)Vsako pooblastilo iz prejšnjega odstavka velja za eno skupščino in mora biti predloženo pred njenim začetkom. Pooblaščenec ima na skupščini enake pravice, kot bi jih imel član, ki ga je pooblastil. Pooblaščenec glasuje na skupščini v skladu z navodili člana, ki ga je pooblastil. Navodila pooblaščencu morajo biti jasno razvidna iz pooblastila.

(5)Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih s tem zakonom ali statutom, ali če je to v korist kolektivne organizacije, vendar v vsakem primeru najmanj enkrat letno.

(6)Pristojni organ se lahko udeležuje skupščin, brez pravice glasovanja.

(1)Skupščina se skliče najpozneje 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.

(2)Skupščino skliče poslovodstvo kolektivne organizacije.

(3)Skupščino je treba sklicati, če tako zahtevajo člani kolektivne organizacije, katerih glasovalne pravice dosegajo najmanj pet odstotkov vseh glasovalnih pravic. K zahtevi za sklic je treba predložiti dnevni red skupščine in predlagane sklepe. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine iz tega odstavka veže na nižji odstotek glasovalnih pravic.

(4)Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora biti skupščina sklicana čim prej, vendar ne kasneje kot dva meseca od predložitve zahteve, sicer lahko sodišče člane, ki so postavili zahtevo, pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti navedeno pooblastilo sodišča.

(5)Kolektivna organizacija mora obvestilo o sklicu skupščine, v katerem mora biti naveden dnevni red in predlogi sklepov, posredovati vsakemu članu.

(6)Sklic skupščine mora biti objavljen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravno evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) in na spletni strani kolektivne organizacije. Objave iz prejšnjega stavka so brezplačne.

(7)Vsa gradiva za skupščino morajo biti objavljena skupaj z obvestilom za sklic na spletni strani kolektivne organizacije.

(8)Sklepi, sprejeti na skupščini, ki je bila sklicana v nasprotju z določbami tega člena, razen petega odstavka tega člena, so nični. Tožba na ugotovitev ničnosti se vloži pri pristojnemu sodišču v roku enega leta od skupščine.

(1)Skupščina odloča o:

-        sprejemu statuta in vsaki spremembi statuta;

-        imenovanju, razrešitvi, prejemkih ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov nadzornega odbora;

-        pravilih o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;

-        pravilih o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;

-        pravilih o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov;

-        pravilih o stroških poslovanja;

-        uporabi nerazdeljenih avtorskih honorarjev;

-        pravilih o namenskih skladih;

-        pravilih o obvladovanju tveganj, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;

-        odobritvi nakupa, prodaje ali hipoteke na nepremičnine, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;

-        odobritvi najema posojil ali zagotavljanja zavarovanja za posojila, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;

-        odobritvi združitve, ustanovitvi podružnice in pridobitvi deleža v zunanjem izvajalcu;

-        imenovanju revizorja;

-        sprejemu letnega poročila;

-        potrditvi pogodbe z zunanjim izvajalcem in njenih sprememb in

-        drugih vprašanjih v skladu z zakonom, ki ureja status pravne osebe.

(2)Za sprejem skupščinskega sklepa je potrebna večina na skupščini navzočih glasovalnih pravic, razen če ta zakon ali statut določa višjo večino.

(3)Na skupščini se z namenom učinkovitega uveljavljanja pravic članov sestavi seznam navzočih in zastopanih članov ter njihovih pooblaščencev, ki vsebuje osebno ime, prebivališče ali firmo in sedež, število glasovalnih pravic, ki jih ima član, ter število vseh na skupščini navzočih glasovalnih pravic. Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del, ali različne pravice različnih kategorij imetnikov pravic, seznam vsebuje tudi glasovalne pravice za vsako kategorijo imetnikov pravic.

(4)Na skupščini se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik skupščine. V zapisniku se navede kraj in datum zasedanja, število vseh na skupščini navzočih glasovalnih pravic, sprejeti sklepi ter izid glasovanja. Zapisnik se objavi v sedmih dneh od skupščine na spletni strani kolektivne organizacije.

(1)Poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije samostojno in na lastno odgovornost.

(2)Poslovodstvo zastopa in predstavlja kolektivno organizacijo.

(3)Član poslovodstva pri opravljanju svojih nalog ravna v korist kolektivne organizacije, njenih članov in imetnikov pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

(4)Poslovodstvo najmanj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu odboru o poslovanju kolektivne organizacije in poteku poslov, še posebej o znesku vseh zbranih avtorskih honorarjev in stroških poslovanja, pri čemer so vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti avtorskih del in vrsti uporabe.

(5)Član poslovodstva ne more biti oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(1)Kolektivna organizacija ima nadzorni odbor, ki ga sestavljajo najmanj tri osebe. Sestava nadzornega odbora mora zagotavljati, da so različne kategorije imetnikov pravic zastopane pravično in uravnoteženo.

(2)Za člana nadzornega odbora ne more biti imenovana oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(3)Član nadzornega odbora pri opravljanju svojih nalog ravna v korist kolektivne organizacije, njenih članov in imetnikov pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

(4)Nadzorni odbor nadzira poslovodstvo pri vodenju poslov kolektivne organizacije in spremlja izvajanje sprejetih sklepov skupščine. Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni odbor. Statut ali nadzorni odbor lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni odbor zavrne soglasje, lahko poslovodstvo zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin navzočih glasovalnih pravic.

(5)Nadzorni odbor odloča o imenovanju, razrešitvi, prejemkih, odpravnini ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov poslovodstva. Predsednik nadzornega odbora zastopa kolektivno organizacijo proti članom poslovodstva.

(6)Nadzorni odbor lahko od poslovodstva zahteva podatke, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke, potrebne za izvajanje nadzora.

(7)Nadzorni odbor lahko skliče skupščino. Nadzorni odbor skupščini najmanj enkrat letno poroča o svojem delu.

(8)Člani nadzornega odbora morajo izmed sebe izvoliti predsednika. Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov svojih članov.

(9)Nadzorni odbor skliče predsednik. Nadzorni odbor je sklican najmanj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa statut kolektivne organizacije.

(10)Vsak član nadzornega odbora ima en glas. Nadzorni odbor je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča polovica njegovih članov, razen če statut določa drugače. Za veljavnost sklepa nadzornega odbora je potrebna večina oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega odbora, če ni s statutom določeno drugače.

(11)Na sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora.

(1)Člani nadzornega odbora ali poslovodstva kolektivne organizacije so solidarno odgovorni kolektivni organizaciji za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(2)Odškodninski zahtevki iz prejšnjega odstavka zastarajo v petih letih od nastanka škode.

(1)Član nadzornega odbora in poslovodstva vsako leto na skupščini poda pisno individualno izjavo o nasprotju interesov.

(2)Izjava o nasprotju interesov vsebuje informacije o:

-        vseh interesih v kolektivni organizaciji, ki jih ima član poslovodstva in nadzornega odbora;

-        vsakem prejemku, ki ga je v preteklem poslovnem letu prejel od kolektivne organizacije oziroma zunanjega izvajalca, vključno z vplačili za dodatna pokojninska zavarovanja, ter vse druge ugodnosti v kakršni koli obliki;

-        vseh avtorskih honorarjih, ki jih je v preteklem poslovnem letu prejel od kolektivne organizacije;

-        obstoju katerega koli dejanskega ali morebitnega nasprotja med njegovimi osebnimi interesi in interesi kolektivne organizacije ali med njegovimi kakršnimi koli obveznostmi do kolektivne organizacije in dolžnostmi do katere koli druge pravne ali fizične osebe.

(1)Kolektivna organizacija skrbno zbira, upravlja in deli avtorske honorarje.

(2)Kolektivna organizacija na svojih računih ločeno vodi:

-        zbrane avtorske honorarje in prihodke, pridobljene iz bančnih depozitov, za vsako vrsto avtorskih pravic posebej;

-        morebitna lastna sredstva in prihodke iz teh sredstev ter prihodke iz naslova upravljanja avtorskih honorarjev za druge kolektivne organizacije na podlagi sporazuma o zastopanju za vsako vrsto avtorskih pravic posebej.

(3)Na sredstvih iz prve alineje prejšnjega odstavka ni dovoljena izvršba niti stečaj.

(4)Kolektivna organizacija lahko uporabi zbrana sredstva iz prve alineje drugega odstavka tega člena samo za razdelitev imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi avtorskih honorarjev. Od prihodkov iz drugega odstavka tega člena se lahko odbijejo stroški poslovanja.

(5)Pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic, morajo upoštevati dejansko uporabo posameznega avtorskega dela, kadar je to, ob upoštevanju narave uporabe avtorskega dela, mogoče in ekonomsko upravičeno glede na stroške spremljanja dejanske uporabe.

(6)Kolektivna organizacija lahko zbrane avtorske honorarje do delitve naloži le v bančne depozite, pri čemer to ne sme vplivati na roke delitve iz 34. in 35. člena tega zakona.

(1)Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena ZASP, se deli avtorjem v obsegu 40 %, izvajalcem v obsegu 30 % in proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30 %.

(2)Nadomestilo, zbrano na podlagi tretjega odstavka 37. člena ZASP, se deli avtorjem v obsegu 50 % in založnikom v obsegu 50 %.

(3)Nadomestilo, zbrano na podlagi 2. točke prvega odstavka 47. člena ZASP, se deli avtorjem v obsegu 30 % in imetnikom pravic v obsegu 70 %. Avtor se pravici do svojega deleža ne more odpovedati.

(4)Nadomestilo, zbrano na podlagi sedmega odstavka 139.a člena ZASP, se deli avtorjem v obsegu 50 % in založnikom medijskih publikacij v obsegu 50 %.

(1)Stroški poslovanja so stroški kolektivne organizacije, ki so nastali z ustreznim in razumnim upravljanjem kolektivne organizacije, ki je v korist imetnikom pravic, in so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti kolektivne organizacije.

(2)Vsi stroški poslovanja morajo biti razumni in v skladu s pravili o stroških poslovanja. Stroški poslovanja morajo biti utemeljeni in dokumentirani.

(3)Skupščina kolektivne organizacije določi najvišji dovoljeni odstotek stroškov poslovanja glede na zbrane avtorske honorarje in prihodke, pridobljene iz bančnih depozitov.

(4)Kolektivna organizacija mora pred začetkom upravljanja avtorske pravice imetnika pravic obvestiti o pravilih o stroških poslovanja.

(1)Ne glede na četrti odstavek 30. člena tega zakona lahko kolektivna organizacija v skladu s statutom oblikuje različne namenske sklade. Kolektivna organizacija mora oblikovati namenske sklade, če ima nerazdeljene avtorske honorarje.

(2)Kolektivna organizacija lahko za namenske sklade nameni največ 10 % zbranih avtorskih honorarjev. Višino vplačila v namenski sklad določi skupščina z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic.

(3)Skladi so ločena namenska sredstva, oblikovana za namen spodbujanja kulturnoumetniškega ustvarjanja in razširjanja novih avtorskih del na področjih, pomembnih za ohranjanje kulturne raznolikosti, pri čemer morajo sredstva prejeti še neuveljavljeni avtorji s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ali za socialne ali izobraževalne namene avtorjev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

(4)Sredstva sklada se vodijo ločeno na računu kolektivne organizacije za vsak sklad posebej.

(5)Pravila o namenskih skladih morajo zagotavljati preglednost delovanja namenskih skladov in določati:

1.namenske sklade kolektivne organizacije;

2.pravila o vplačilih v sklad in izplačilih iz njega;

3.vnaprej določena pravila o porabi sredstev;

4.opredelitev pojma »neuveljavljeni avtor« in

5.pravila nadzora nad uporabo prejetih sredstev sklada.

(1)Kolektivna organizacija redno, skrbno in natančno dodeljuje in izplačuje zbrane avtorske honorarje avtorjem v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi zbranih avtorskih honorarjev.

(2)Kolektivna organizacija opravi dodelitev in izplačilo zbranih avtorskih honorarjev čim prej, najpozneje pa v devetih mesecih po koncu poslovnega leta, v katerem so bili zbrani, razen če iz objektivnih razlogov, ki niso na strani kolektivne organizacije ali zunanjega izvajalca, to ni mogoče. Objektivni razlogi so tisti, ki so povezani s poročanjem uporabnikov, identifikacijo pravic imetnikov pravic ali usklajevanjem informacij o avtorskih delih.

(1)Kadar avtorskih honorarjev ni mogoče dodeliti, se ti zneski vodijo na ločenem računu kolektivne organizacije (nedodeljeni avtorski honorarji).

(2)Kolektivna organizacija izvede vse ukrepe za identifikacijo in lociranje imetnika pravic s pregledom podatkov o imetnikih pravic, evidence članov in imetnikov pravic ter drugih podatkov, ki so ji na voljo.

(3)Kolektivna organizacija najpozneje v roku treh mesecev po poteku roka iz drugega odstavka prejšnjega člena da imetnikom pravic, ki jih zastopa, in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima sklenjen sporazum o zastopanju, na razpolago informacije o avtorskih delih, za katere imetnika pravic ni bilo mogoče identificirati ali locirati.

(4)Informacija iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke, če kolektivna organizacija z njimi razpolaga:

-        naslov avtorskega dela;

-        osebno ime imetnika pravic;

-        ime ali firmo založnika, filmskega producenta ali proizvajalca fonogramov in

-        katero koli drugo informacijo, ki bi lahko prispevala k ugotovitvi imetnika pravic.

(5)Če kolektivna organizacija tudi po izvedenih vseh potrebnih ukrepih iz drugega in tretjega odstavka tega člena imetnika pravic ne more identificirati ali locirati, objavi informacijo iz tretjega odstavka tega člena na svoji spletni strani najpozneje v enem letu po izteku trimesečnega roka iz tretjega odstavka tega člena.

(6)Če avtorskih honorarjev kljub vsem izvedenim ukrepom ni mogoče dodeliti, se po treh letih od konca poslovnega leta, v katerem so bili pobrani, in pod pogoji iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena, šteje, da so ti zneski nerazdeljeni (nerazdeljeni avtorski honorarji).

(1)Kolektivna organizacija, ki upravlja avtorsko pravico na podlagi sporazuma o zastopanju s tujo kolektivno organizacijo, ne sme imetnika te pravice obravnavati drugače kot svojega člana, zlasti glede tarif, stroškov poslovanja, zbiranja avtorskih honorarjev in načina delitve.

(2)Kolektivna organizacija lahko od zbranih avtorskih honorarjev v okviru sporazuma o zastopanju odšteje le stroške poslovanja, če sporazum o zastopanju določa, pa tudi odbitke za namenske sklade.

(3)Za delitev zbranih avtorskih honorarjev se smiselno uporabljajo določbe 34. člena tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 34. člena tega zakona zastopana kolektivna organizacija izvede dodelitev in izplačilo zbranih avtorskih honorarjev čim prej, najpozneje pa v šestih mesecih od njihovega prejema.

(1)Kolektivna organizacija mora imetniku pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, na njegovo obrazloženo zahtevo nemudoma omogočiti vpogled v dokumente in podatke kolektivne organizacije.

(2)Imetnik pravic mora pred vpogledom v dokumente in podatke iz prejšnjega odstavka podpisati izjavo o varovanju poslovnih skrivnosti kolektivne organizacije.

(3)Imetnik pravic, ki mu je kolektivna organizacija zavrnila vpogled v dokumente in podatke, sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli vpogled v podatke in dokumente.

(4)Imetnik pravic je kolektivni organizaciji odgovoren za škodo, ki nastane zaradi razkritja poslovnih skrivnosti kolektivne organizacije.

(1)Kolektivna organizacija vsakemu imetniku pravic, ki mu je avtorski honorar dodelila ali izplačala, najmanj enkrat letno posreduje informacije o:

-        obdobju, na katerega se nanaša izplačilo avtorskega honorarja;

-        avtorskih honorarjih, dodeljenih imetniku pravic, razdeljenih po posameznih pravicah in vrstah uporabe;

-        avtorskih honorarjih, izplačanih imetniku pravic, razdeljenih po posameznih pravicah in vrstah uporabe;

-        odbitkih, povezanih s stroški poslovanja;

-        odbitkih, povezanih z namenskimi skladi, če je imetnik pravic dal soglasje;

-        vseh avtorskih honorarjih, ki so bili imetniku pravic že dodeljeni, vendar še niso bili izplačani, po posameznih obdobjih;

-        kontaktnih podatkih imetnika pravic za namen njegove identifikacije.

(2)Kolektivna organizacija zagotovi tujim kolektivnim organizacijam, v imenu katerih upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju, najmanj enkrat letno v elektronski obliki informacije o:

-        avtorskih honorarjih, zbranih na podlagi sporazuma o zastopanju;

-        odbitkih, povezanih s stroški poslovanja;

-        odbitkih, povezanih z namenskimi skladi, če je tuja kolektivna organizacija dala soglasje zanje;

-        tem, komu je bila dovoljena pravica do uporabe avtorskega dela, ki ga zajema sporazum o zastopanju;

-        sklepih, ki jih je sprejela skupščina, če so ti sklepi pomembni za upravljanje pravic po sporazumu o zastopanju.

(3)Kolektivna organizacija mora na poziv uporabnika v 15 dneh zagotoviti informacijo, ali je avtorsko delo varovano. Tarifa za posredovano informacijo ne sme presegati dejanskega stroška priprave informacije.

(1)Kolektivna organizacija na svoji spletni strani za javnost prosto dostopno objavi:

1.dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic;

2.repertoar, avtorske pravice, ki jih upravlja, in v primeru večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela ozemlja, ki jih pokriva;

3.pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, vzorec pooblastila in pogoje za preklic pooblastila;

4.skupne sporazume, sklenjene z reprezentativnimi združenji uporabnikov;

5.vzorec pogodbe z uporabnikom in tarifo za posamezne načine uporabe;

6.imena tujih kolektivnih organizacij, s katerima ima sklenjene sporazume o zastopanju in seznam sporazumov;

7.podatke o članstvu kolektivne organizacije v mednarodnih združenjih;

8.statut kolektivne organizacije;

9.pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;

10.pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;

11.pravila o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov;

12.pravila o stroških poslovanja kolektivne organizacije;

13.pravila o namenskih skladih;

14.pravila o obvladovanju tveganj;

15.podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje kolektivne organizacije;

16.seznam oseb, ki so člani organov kolektivne organizacije, razen skupščine;

17.informacijo iz tretjega odstavka 35. člena tega zakona;

18.število članov kolektivne organizacije in število vseh glasovalnih pravic;

19.začasne tarife;

20.sprejeto letno poročilo z revizorjevim poročilom;

21.merila, uporabljena za določitev tarif in

22.način reševanja sporov med kolektivno organizacijo ter njenimi člani in imetniki pravic, tujimi kolektivnimi organizacijami in uporabniki.

(2)Kolektivna organizacija dokumente in podatke iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani sprotno posodablja. Letno poročilo, skupaj z revizorjevim poročilom, mora biti na spletni strani kolektivne organizacije objavljeno najmanj pet let od njegovega sprejema.

(1)Letno poročilo kolektivne organizacije mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti kolektivne organizacije, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

(2)V letnem poročilu mora biti ločeno prikazano kolektivno upravljanje pravic, če kolektivna organizacija upravlja različne pravice imetnikov pravic na različnih vrstah avtorskih del.

(3)Člani poslovodstva in nadzornega odbora morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli sestavljena in objavljena v skladu s tem zakonom, slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Pri tem ravnajo v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in odgovornostmi, kakor jih določa ta zakon.

(4)Letno poročilo in njegove sestavne dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva kolektivne organizacije.

(5)Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo.

(6)Nadzorni odbor mora po opravljeni reviziji letnega poročila, ki mu ga predloži poslovodstvo, preveriti sestavljeno letno poročilo ter o ugotovitvah pripraviti pisno poročilo za skupščino. V poročilu mora navesti, kako in v kakšen obsegu je preverjal vodenje kolektivne organizacije med poslovnim letom. Na koncu poročila mora nadzorni odbor navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe.

(7)Skupščina mora o sprejetju letnega poročila odločati najpozneje osem mesecev po koncu poslovnega leta.

(8)Letno poročilo je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

(1)Letno poročilo kolektivne organizacije vsebuje vsaj:

-        bilanco stanja;

-        izkaz poslovnega izida;

-        izkaz denarnih tokov;

-        prilogo s pojasnili k računovodskim izkazom;

-        poročilo o uporabi sredstev namenskih skladov, če jih oblikuje;

-        poročilo o izvedenih aktivnostih v poslovnem letu;

-        poročilo o poslovanju z zunanjim izvajalcem;

-        informacije o zavrnjenih dovoljenjih za uporabo avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije;

-        izjave o nasprotju interesov iz 29. člena tega zakona;

-        opis statusne oblike in načina upravljanja ter nadzora kolektivne organizacije;

-        skupni znesek plačil, ki so ga v preteklem poslovnem letu od kolektivne organizacije prejeli člani poslovodstva in člani nadzornega odbora ločeno za vsako od teh skupin oseb, vključno z vplačili za dodatna pokojninska zavarovanja in vse druge ugodnosti v kakršnikoli obliki, in

-        firmo oziroma ime ter sedež povezanih oseb in zunanjih izvajalcev.

(2)Priloga s pojasnili k računovodskim izkazom vsebuje obrazložitev:

1.skupnega zneska vseh avtorskih honorarjev, ki jih je kolektivna organizacija zbrala, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, ter natančno obrazloženi;

2.zneska vseh stroškov kolektivne organizacije in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazloženi;

3.zneska stroškov poslovanja in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe, natančno obrazloženi in razčlenjeni vsaj na:

-  stroške, povezane z zbiranjem avtorskih honorarjev in nadomestil,

-  stroške, povezane z delitvijo avtorskih honorarjev in nadomestil,

-  odvetniške stroške,

-  stroške informacijske tehnologije,

-  stroške dela,

-  stroške zunanjih izvajalcev,

-  druge stroške poslovanja kolektivne organizacije;

4.zneska stroškov, povezanih z delovanjem namenskih skladov, in njihov odstotek glede na vse zbrane avtorske honorarje;

5.virov, ki se uporabljajo za kritje stroškov kolektivne organizacije;

6.zneskov, namenjenih v namenske sklade, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe ter natančno obrazloženi;

7.števila delitev zbranih avtorskih honorarjev po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe;

8.skupnega zneska avtorskih honorarjev, dodeljenih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po posamezni vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, ter natančno obrazloženi;

9.skupnega zneska avtorskih honorarjev, plačanih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, in natančno obrazloženi;

10.skupnega zneska avtorskih honorarjev, dodeljenih imetnikom pravic, vendar še ne plačanih, pri čemer morajo biti ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani, in natančno obrazloženi;

11.skupnega zneska zbranih avtorskih honorarjev, vendar še ne dodeljenih imetnikom pravic, pri čemer morajo biti ti podatki prikazani po posamezni vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in poslovnih letih, za katera so bili zbrani;

12.razlogov, če se ni izvedla dodelitev in izplačilo imetnikom pravic v rokih iz 34. in 35. člena tega zakona;

13.zneska nerazdeljenih avtorskih honorarjev in obrazložitev njihove uporabe;

14.zneska, prejetega in plačanega drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;

15.zneska zaračunanih stroškov poslovanja drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;

16.zneska plačanih stroškov poslovanja drugim kolektivnim organizacijam, pri čemer morajo biti ti podatki razdeljeni po vrsti avtorskih pravic, vrsti uporabe in posamezni kolektivni organizaciji;

17.zneska avtorskih honorarjev, razdeljenega neposredno imetnikom pravic, ki izhajajo iz druge kolektivne organizacije;

18.vseh transakcij s povezanimi osebami in

19.povprečnega števila zaposlenih delavcev v poslovnem letu.

(3)V posebnem poročilu o uporabi sredstev namenskih skladov je treba razkriti podatke o razporeditvi avtorskih honorarjev v namenske sklade, razdeljene po vrsti avtorskih pravic in vrsti uporabe, ter natančno obrazložiti porabo sredstev teh namenskih skladov z navedbo podatkov o prejemniku in višini sredstev, ki jih je prejel, ter navesti skupni znesek sredstev v namenskem skladu.

(4)V poročilu o poslovanju z zunanjim izvajalcem je treba razkriti vse pravne posle, ki jih je kolektivna organizacija sklenila z zunanjim izvajalcem, ter skupni znesek plačil s strani kolektivne organizacije, razdeljen po posameznih pravnih poslih.

(1)Letno poročilo kolektivne organizacije mora v šestih mesecih po koncu poslovnega leta pregledati pooblaščeni revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

(2)Za revizorjevo poročilo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

(1)Skupščina lahko z navadno večino na skupščini navzočih glasovalnih pravic imenuje posebnega revizorja za poseben pregled vodenja posameznih poslov kolektivne organizacije. V zahtevi za sklic skupščine predlagatelji predlagajo pooblaščenega revizorja in vrste poslov, ki naj bi bile predmet pregleda.

(2)Če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga lahko na predlog pet odstotkov vseh glasovalnih pravic imenuje sodišče, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

(3)Za posebnega revizorja ne more biti imenovan revizor, ki je revidiral letno poročilo kolektivne organizacije v zadnjih petih letih.

(4)Stroške v zvezi s posebno revizijo krije kolektivna organizacija. Kolektivna organizacija ima pravico od predlagateljev iz prvega ali drugega odstavka tega člena zahtevati povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

(5)Poslovodstvo kolektivne organizacije objavi posebno revizorjevo poročilo na spletni strani kolektivne organizacije v treh dneh po prejemu.

(1)Skupni sporazum v pisni obliki skleneta kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije. Reprezentativna so tista združenja uporabnikov, ki predstavljajo večino uporabnikov na področju neke dejavnosti glede na njihovo število ali če jim zakon priznava reprezentativnost. Če so uporabniki avtorskih del na področju neke dejavnosti večinoma neposredni ali posredni proračunski uporabniki, se za reprezentativno združenje uporabnikov lahko šteje ministrstvo, pristojno za področje te dejavnosti. Če se za reprezentativno združenje uporabnikov šteje ministrstvo, sporazum skleneta to ministrstvo in kolektivna organizacija, uporabniki pa lahko sodelujejo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma.

(2)Skupni sporazum lahko skleneta tudi kolektivna organizacija in posamezni uporabnik avtorskih del iz njenega repertoarja, če je zaradi narave svoje dejavnosti edini, ki opravlja to dejavnost. Določbe, ki se nanašajo na reprezentativno združenje uporabnikov, se smiselno uporabljajo za posameznega uporabnika po tej določbi.

(3)Kolektivna organizacija mora prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objaviti na spletni strani AJPES in na svoji spletni strani.

(4)Skupni sporazum določa vsaj:

1.tarifo;

2.pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe;

3.okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti;

4.mehanizem za dosego prilagoditve plačila, na podlagi katerega lahko avtorji zahtevajo dodatno plačilo, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 81. člena ZASP;

5.rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila;

6.način plačila avtorskega honorarja in morebitni poračun glede na začasno tarifo iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona za uporabo avtorskih del do sklenitve skupnega sporazuma, če se s tem skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe avtorskih del;

7.predstavnike kolektivne organizacije in reprezentativnega združenja uporabnikov avtorskih del, ki spremljajo izvajanje skupnega sporazuma.

(5)Kolektivne organizacije in uporabniki se pogajajo v dobri veri in si medsebojno zagotovijo vse potrebne informacije za sklenitev skupnega sporazuma.

(6)Kolektivna organizacija objavi skupni sporazum v Uradnem listu Republike Slovenije.

(7)Skupni sporazum začne veljati za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne glede na to, ali so sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi tega sporazuma. Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije morajo s kolektivno organizacijo skleniti pogodbo v skladu z veljavnim skupnim sporazumom.

(8)Sodišča so vezana na veljavni skupni sporazum.

(9)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za spremembe, dopolnitve ali prenehanje skupnih sporazumov.

(1)S tarifo za uporabo avtorskih del se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije.

(2)Tarifa se določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljnjem besedilu: Svet). Do drugačne pravnomočne odločbe Sveta se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.

(3)Tarifa mora odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega primera upoštevajo zlasti:

1.obseg repertoarja;

2.obseg dovoljenja;

3.prihodek, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, ali, če to ni mogoče, stroški, povezani s to uporabo;

4.pomen avtorskega dela za dejavnost uporabnika;

5.razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena;

6.razmerje med pravicami, ki se upravljajo kolektivno ali individualno;

7.posebna zahtevnost kolektivnega upravljanja pravic zaradi določene uporabe avtorskih del;

8.primerljivost predlagane tarife s tarifami istovrstnih kolektivnih organizacij na istovrstnih delih za istovrstno uporabo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči.

(4)Če za posamezno vrsto uporabe avtorskih del tarifa še nikoli ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama določi začasno tarifo, tako da:

1.od izbranih tarif desetih držav članic za istovrstne avtorske pravice, istovrstna avtorska dela in njihove istovrstne načine uporabe izloči tri tarife, ki po višini najbolj odstopajo navzgor;

2.določi povprečje tarif preostalih izbranih sedmih držav članic za istovrstne avtorske pravice, istovrstna avtorska dela in njihove istovrstne načine uporabe in

3.kot korekcijski faktor določenega povprečja tarif upošteva obseg repertoarja, ki ga zastopa, in razmerje med povprečjem bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči v preostalih izbranih sedmih državah članicah in bruto domačim proizvodom na prebivalca v enoti kupne moči v Republiki Sloveniji, vse glede na koledarsko leto pred določitvijo začasne tarife.

(5)Začasna tarifa mora biti obrazložena, sicer je nična.

(6)Kolektivna organizacija začasno tarifo skupaj z obrazložitvijo in vabilom k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma objavi na spletni strani AJPES in na svoji spletni strani. Začasna tarifa začne veljati 15. dan po objavi na spletni strani AJPES.

(1)Višino nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki pripadajo skupno vsem imetnikom pravic, ki so upravičeni do tega nadomestila po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, skupno določita kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP, in reprezentativno združenje zavezancev iz prvega odstavka 38. člena ZASP, ob smiselni uporabi določb tega zakona o sklenitvi skupnega sporazuma in določitve tarif z izjemo tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)Nadomestila iz prejšnjega odstavka se določijo posebej za vsako napravo za tonsko snemanje in napravo za vizualno snemanje, za vsak prazen nosilec zvoka in prazen nosilec slike glede na njun možni snemalni čas ali velikost spomina, za vsako napravo za fotokopiranje glede na njen učinek (število kopij na minuto) in glede na možnost barvnega fotokopiranja ter za vsako posamezno fotokopijo, narejeno za prodajo.

(3)Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo:

1.pričakovani obseg uporabe naprav in nosilcev iz prejšnjega odstavka za privatno ali drugo lastno reproduciranje ter njihov cenovni razred;

2.zmanjšani obseg prihodkov avtorja zaradi dovoljenega privatnega ali drugega lastnega reproduciranja;

3.stopnja uporabe tehničnih ukrepov iz 166.a člena ZASP za varstvo avtorskih del ali predmetov sorodnih pravic;

4.primerljivost višine nadomestila v drugih državah članicah Evropske unije, ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca v enoti kupne moči in

5.obseg prostih licenc oziroma dovoljenj, s katerimi imetniki pravic dovoljujejo prosto uporabo avtorskih del.

(1)Kolektivna organizacija mora vse istovrstne uporabnike obravnavati enako in jim omogočiti komuniciranje v elektronski obliki.

(2)Uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavnim skupnim sporazumom. Kolektivna organizacija take zahteve ne sme zavrniti.

(3)Če pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo varovanih del ni sklenjena, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju znesek, ki ga po tarifi ali začasni tarifi zaračunava kolektivna organizacija.

(1)Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije morajo v roku in obliki, določenima v tem zakonu ali skupnem sporazumu, poslati kolektivni organizaciji podatke o uporabi avtorskih del iz njenega repertoarja, ki so potrebni za zbiranje in delitev avtorskih honorarjev.

(2)Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije morajo v primerih, ko je to potrebno po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po njihovi priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del ali, kadar to ni mogoče, druge podatke, potrebne za izračun avtorskega honorarja.

(3)RTV organizacije morajo enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji in na svoji spletni strani javno objaviti sporede oddajanih avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije.

(4)Uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije, ki ta dela uporabljajo na podlagi zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, morajo enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.

(5)Osebe iz prvega odstavka 35. člena ZASP morajo poslati pristojni kolektivni organizaciji podatke, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila, kot so vrsta in število prodanih izvirnikov, zavezanci in maloprodajna cena brez javnih dajatev, v 30 dneh po prodaji izvirnika likovnega dela.

(6)Zavezanci iz prvega odstavka 38. člena ZASP morajo kolektivni organizaciji, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP, ob koncu vsakega koledarskega polletja poslati podatke o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav in nosilcev iz drugega odstavka 37. člena ZASP ter naprav za fotokopiranje iz 1. točke tretjega odstavka 37. člena ZASP in podatke o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila, razen če je s skupnim sporazumom določeno drugače. Pridobljene podatke lahko kolektivna organizacija uporabi le za namen, za katerega so bili dani, in jih nepooblaščenim osebam ne sme razkriti.

(1)Svet je neodvisni strokovni organ, ki ima pri kolektivnem upravljanju pravic naslednje pristojnosti:

1.določanje primernih tarif za uporabo avtorskih del;

2.odločanje o drugih spornih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo skupnega sporazuma;

3.preverjanje, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z določbami tega zakona.

(2)Svet odloča nepristransko in pri svojem odločanju ni vezan na strokovna in druga navodila.

(3)Svet ima sedež pri pristojnem organu. Svet ima sekretarja, ki nudi Svetu administrativno pomoč. Sekretarja izmed zaposlenih imenuje pristojni organ.

(4)Svet sprejme poslovnik, ki ga objavi na spletni strani pristojnega organa.

(1)Svet sestavljajo predsednik in štirje člani.

(2)Predsednika in člane Sveta imenuje in razrešuje minister, pristojen za gospodarstvo. Kolektivne organizacije skupaj ter reprezentativna združenja uporabnikov skupaj predlagajo vsak po dva člana Sveta, od tega vsak vsaj enega kandidata, ki ima najmanj izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Predsednika Sveta predlaga pristojni organ.

(3)Pristojni organ na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi javni poziv kolektivnim organizacijam in reprezentativnim združenjem uporabnikov, da v dveh mesecih predlagajo svoja člana Sveta. Pristojni organ v enem mesecu od poteka roka za prijavo članov Sveta predloži ministru, pristojnemu za gospodarstvo, prijave kandidatov in predlog kandidata za predsednika Sveta, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka 51. člena tega zakona.

(4)Če kolektivne organizacije ali reprezentativna združenja uporabnikov ne ravnajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, predlaga manjkajočega člana pristojni organ.

(5)Minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje predsednika in člane Sveta, pri čemer lahko zavrne predlog pristojnega organa za imenovanje predsednika ali članov Sveta. V primeru zavrnitve se postopek iz tretjega odstavka tega člena ponovi.

(1)Predsednik in člani Sveta morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ter najmanj tri leta delovnih izkušenj. Predsednik Sveta mora imeti izobrazbo pravne smeri in opravljen pravniški državni izpit. Dva člana Sveta morata imeti izobrazbo ekonomske smeri. Predsednik in člani Sveta morajo imeti znanje iz avtorskega prava.

(2)Predsednik in član Sveta ne sme biti:

1.član vodstva ali organa politične stranke;

2.član poslovodstva ali nadzornega odbora ali pooblaščenec kolektivne organizacije ali reprezentativnega združenja uporabnikov;

3.oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev. Omejitev iz te točke preneha z izbrisom iz kazenske evidence.

(3)Mandat predsednika in člana Sveta traja pet let. Ne glede na prejšnji stavek mandat preneha z dnem imenovanja novega predsednika ali novih članov Sveta.

(4)Če predsednik ali član Sveta odstopi, mu mandat preneha z dnem imenovanja novega predsednika ali člana Sveta.

(1)Minister, pristojen za gospodarstvo, razreši predsednika ali člana Sveta, če:

-        to sam zahteva;

-        ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za imenovanje (prvi odstavek prejšnjega člena);

-        nastopi položaj, ki ni združljiv z opravljanjem funkcije predsednika in člana Sveta (drugi odstavek prejšnjega člena).

(2)Zoper sklep o razrešitvi ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu.

(1)Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko kadarkoli po uveljavitvi začasne tarife iz 45. člena tega zakona ali če po petih mesecih od začetka pogajanj ne sklenejo skupnega sporazuma, zahteva, da Svet določi primerno tarifo ali odloči o drugem spornem vprašanju v zvezi s skupnim sporazumom.

(2)Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko zahteva, da Svet odloči, ali je veljavni skupni sporazum v skladu z določbami tega zakona in ali je veljavna tarifa, določena s tem sporazumom, primerna.

(3)Zahteva za odločanje o primernosti veljavne tarife se lahko vloži tudi, če je Svet o tem že odločil, pod pogojema, da:

1.je od njene uveljavitve preteklo najmanj šest let in

2.so nastopile pomembne okoliščine, ki vplivajo na primernost višine tarife.

(4)Postopek pred Svetom se začne na pisno zahtevo, ki mora vsebovati vsaj:

1.podatke o vložniku predloga;

2.obrazložitev spornih vprašanj;

3.poročilo o dotedanjem poteku pogajanj;

4.predlog tarife ali rešitve spornega vprašanja.

(5)Svet pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka nasprotni stranki v 15 dneh od prejetja in jo pozove, da se o njej izreče v 30 dneh.

(6)Vsaka stranka lahko navaja dejstva in predlaga dokaze, na katere opira svoje predloge ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze druge stranke, najpozneje na prvem naroku za ustno obravnavo, ki jo Svet obvezno razpiše najpozneje v treh mesecih od prejetja odgovora oziroma izteka roka za odgovor nasprotne stranke na zahtevo iz četrtega odstavka tega člena.

(7)Svet ne more imenovati izvedenca.

(8)V postopku pred Svetom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(1)Svet odloči z odločbo v devetih mesecih od zaključka ustne obravnave.

(2)Svet z odločbo določi primerno tarifo ali odloči o drugem spornem vprašanju, pri čemer lahko v delu ali celoti potrdi, spremeni ali razveljavi izpodbijani skupni sporazum ali tarifo.

(3)Pravnomočna odločba Sveta je sestavni del skupnega sporazuma oziroma skupni sporazum nadomešča, če se z njo izpodbijani skupni sporazum spremeni, razveljavi, ali če skupni sporazum ni bil sklenjen.

(4)Pravnomočna odločba Sveta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Odločba, s katero je Svet določil primerno tarifo za uporabo avtorskih del, preneha veljati, če stranki s skupnim sporazumom določita novo tarifo.

(1)Stroški postopka pred Svetom so stroški strank in stroški Sveta.

(2)Vsaka stranka sama nosi svoje stroške, ki jih ima zaradi postopka pred Svetom.

(3)Stranki po enakih delih krijeta naslednje stroške Sveta:

-        nagrado za predsednika in člane Sveta,

-        potne in druge razumne stroške predsednika in članov Sveta,

-        stroške, potrebne za izvedbo dokazov,

-        administrativne stroške.

(4)Stranka, ki je začela postopek, mora v roku, ki ga določi Svet, založiti ustrezna sredstva za kritje stroškov njegovega delovanja (predujem), sicer Svet predlog za začetek postopka zavrže.

(5)Višina nagrade člana Sveta znaša tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika brez napredovanja za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta pa je enaka višini nagrade člana Sveta, povečani za 20 %. Člani in predsednik Sveta so plačani za čas trajanja posameznega postopka, vendar ne več kot za 12 mesecev.

(6)Svet po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega člena s posebnim sklepom odloči o stroških Sveta in o tem, ali mora ob upoštevanju položenega predujma katera od strank drugi povrniti ustrezni del plačanih stroškov Sveta, ter po pravnomočnosti tega sklepa izvede izplačilo svojim članom in predsedniku.

(1)Zoper odločbo ali sklep o stroških Sveta ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno sodišče na svojem sedežu.

(2)Svet je oproščen plačila sodnih taks v upravnem sporu. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

(1)To poglavje se uporablja za kolektivne organizacije z dovoljenjem za večozemeljsko kolektivno upravljanje avtorske pravice za spletno uporabo glasbenih del.

(2)To poglavje se ne uporablja za kolektivne organizacije, ki na podlagi prostovoljnega združevanja zahtevanih pravic in v skladu s pravili o konkurenci izdajo večozemeljsko licenco za spletno uporabo glasbenih del, za katero zaprosi izdajatelj programa, da lahko svoje radijske ali televizijske programe priobči javnosti istočasno s prvotnim oddajanjem, pred njim ali po njem, in tudi kakršno koli spletno gradivo, vključno s predogledi, ki ga ustvari izdajatelj programa ali se ustvari zanj in je pomožen prvotnemu oddajanju radijskega ali televizijskega programa.

(1)Kolektivna organizacija mora imeti zadostno zmogljivost za učinkovito in pregledno elektronsko obdelavo podatkov, potrebnih za upravljanje s temi licencami, vključno za namene opredelitve repertoarja in spremljanje njegove uporabe, zaračunavanje uporabnikom, pobiranje avtorskih honorarjev in razporejanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

(2)Kolektivna organizacija mora biti sposobna v celoti ali delno natančno določiti glasbena dela, na katerih je pooblaščena kolektivno upravljati pravice.

(3)Kolektivna organizacija mora biti sposobna v celoti ali delno natančno določiti pravice in njihove imetnike za vsako ustrezno ozemlje, za vsako glasbeno delo ali njegov del, za kolektivno upravljanje katerih je pooblaščena.

(4)Kolektivna organizacija uporablja enotne identifikatorje za določitev imetnikov pravic in glasbenih del, pri čemer upošteva, kadar je to mogoče, prostovoljne industrijske standarde in prakse, ki so oblikovani na mednarodni ravni ali ravni Evropske unije.

(5)Kolektivna organizacija uporablja ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito določitev ter reševanje neskladja v podatkih drugih kolektivnih organizacij, ki izdajajo večozemeljske licence za spletno uporabo glasbenih del.

(6)Kolektivna organizacija v vlogi za izdajo dovoljenja poleg podatkov iz 13. člena tega zakona priloži še dokaze, da izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(1)Kolektivna organizacija omogoči elektronsko komunikacijo z imetniki pravic, katerih pravice večozemeljsko upravlja, ponudniki spletnih storitev in drugimi kolektivnimi organizacijami.

(2)Kolektivna organizacija omogoči uporabo vsaj ene metode elektronske izmenjave, pri kateri se, kadar je to mogoče, upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, ki so oblikovani na mednarodni ravni ali ravni Evropske unije, za elektronsko izmenjavo.

(1)Kolektivna organizacija imetnikom pravic, ki so kolektivno organizacijo pooblastili za upravljanje pravic za spletno uporabo glasbenih del, omogoči, da ji podatke o glasbenih delih, pravicah na njih in ozemljih, glede katerih so imetniki pravic pooblastili kolektivno organizacijo, posreduje v elektronski obliki.

(2)Kolektivna organizacija ponudniku spletnih glasbenih storitev, imetniku pravic, katerega pravice večozemeljsko kolektivno upravlja, in drugi kolektivni organizaciji na ustrezno utemeljeno zahtevo zagotovi posodobljene informacije v elektronski obliki, ki omogočajo identifikacijo spletnega glasbenega repertoarja, ki ga zastopa.

(3)Informacije iz prejšnjega odstavka vsebujejo:

-        glasbena dela, ki jih zastopa;

-        pravice, ki jih kolektivno upravlja v celoti ali delno, in

-        ozemlja, ki jih pokriva.

(4)Kolektivna organizacija lahko po potrebi sprejme razumne ukrepe za zaščito točnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo in varovanje poslovno občutljivih informacij.

(1)Če ponudnik spletnih storitev, imetnik pravic, katerega pravice kolektivna organizacija večozemeljsko kolektivno upravlja, ali druga kolektivna organizacija na podlagi dokazov meni, da so podatki ali informacije iz 58. in 60. člena tega zakona v zvezi z njegovimi pravicami za spletno uporabo glasbenih del netočni, jih mora kolektivna organizacija, če je zahteva utemeljena, nemudoma popraviti.

(2)Pravico iz prejšnjega odstavka lahko do pooblaščene kolektivne organizacije iz 64. člena tega zakona uveljavlja jo tudi imetniki pravic, katerih dela so vključena v repertoar kolektivne organizacije, ki je izdala pooblastilo, razen če je v sporazumu o zastopanju določeno drugače.

(3)Pravila o postopku za popravek podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti objavljena na spletni strani kolektivne organizacije.

(1)Kolektivna organizacija nadzira spletno uporabo glasbenih del, ki jih v celoti ali deloma zastopa, ponudnikov spletnih storitev, ki jim je izdala večozemeljsko licenco za navedene pravice.

(2)Ponudniki spletnih storitev natančno poročajo kolektivni organizaciji o dejanski uporabi glasbenih del. Če poročilo uporabnika ni v formatu v skladu z drugim odstavkom 59. člena tega zakona, ga kolektivna organizacija lahko zavrže in uporabnika pozove, da ga posreduje v ustreznem formatu.

(3)Kolektivna organizacija po prejemu poročila iz prejšnjega odstavka najpozneje v dveh delovnih dneh izda točen račun, razen kadar to ni mogoče zaradi razlogov na strani ponudnika spletnih storitev.

(4)Kolektivna organizacija izda račun ponudniku spletnih storitev v elektronski obliki in omogoči uporabo vsaj enega formata, pri katerem se upoštevajo prostovoljni industrijski standardi ali prakse, oblikovani na mednarodni ravni ali ravni Evropske unije. Na računu so navedena glasbena dela in pravice na njih ter dejanska uporaba, kadar je to mogoče na podlagi informacij, ki jih je ponudnik spletnih storitev predložil, in formata, ki se je uporabil za predložitev teh informacij. Ponudnik spletnih storitev ne more zavrniti računa zaradi njegovega formata, če kolektivna organizacija uporablja prostovoljni industrijski standard ali prakse, ki so oblikovani na mednarodni ravni ali ravni Evropske unije.

(5)Kolektivna organizacija omogoči ponudniku spletnih storitev ustrezen postopek za izpodbijanje točnosti računov. Pravila postopka so dostopna na spletni strani kolektivne organizacije.

(1)Kolektivna organizacija po prejemu poročila o dejanski spletni uporabi glasbenih del iz drugega odstavka prejšnjega člena v roku dveh delovnih dni razdeli avtorske honorarje, razen kadar to ni mogoče iz razlogov na strani ponudnika spletne storitve.

(2)Kolektivna organizacija imetniku pravic pri vsakem izplačilu zagotovi vsaj naslednje informacije:

-        obdobje, na katerega se nanaša avtorski honorar za spletno uporabo glasbenih del, in ozemlja, na katerih so se uporabljale;

-        avtorske honorarje, zbrane in razdeljene imetniku pravic, za vsako pravico za spletno uporabo in glasbena dela;

-        odbitke, povezane s stroški poslovanja kolektivne organizacije, za vsako pravico za spletno uporabo in glasbena dela;

-        zbrane avtorske honorarje, odbitke in razdeljene avtorske honorarje, v zvezi z vsakim ponudnikom spletnih storitev.

(1)Kolektivna organizacija lahko sklene sporazum (zastopana kolektivna organizacija) z drugo kolektivno organizacijo (pooblaščena kolektivna organizacija), s katerim jo pooblasti za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del iz lastnega repertoarja. Sporazum ne sme vsebovati klavzule o izključnosti zastopanja, sicer je ničen.

(2)Zastopana kolektivna organizacija obvesti svoje člane o glavnih pogojih sporazuma, vključno z njegovim trajanjem in stroški poslovanja pooblaščene kolektivne organizacije.

(3)Pooblaščena kolektivna organizacija redno obvešča zastopano kolektivno organizacijo o glavnih pogojih, pod katerimi izdaja licence, vključno z načinom uporabe glasbenega dela, vsemi določbami, ki se nanašajo ali vplivajo na avtorske honorarje, trajanjem licenc, obračunskimi obdobji in zajetimi ozemlji.

(4)Pooblaščena kolektivna organizacija natančno in v roku dveh delovnih dni razdeli avtorske honorarje zastopani kolektivni organizaciji v skladu s prejšnjim členom. Zastopana kolektivna organizacija je odgovorna za nadaljnjo delitev avtorskih honorarjev in posredovanje informacij iz drugega odstavka prejšnjega člena, razen če se kolektivni organizaciji dogovorita drugače.

(1)Kolektivna organizacija, ki ne izdaja ali ponuja izdaje večozemeljskih licenc za spletno uporabo enake avtorske pravice za glasbena dela iz lastnega repertoarja, mora zaprositi pooblaščeno kolektivno organizacijo za sklenitev neizključnega sporazuma o zastopanju.

(2)Pooblaščena kolektivna organizacija ne sme zavrniti prošnje, če sama že izdaja ali ponuja izdajo večozemeljskih licenc za istovrstno spletno uporabo glasbenih del iz repertoarja ene ali več drugih kolektivnih organizacij.

(3)Na prošnjo pooblaščena kolektivna organizacija odgovori pisno v dveh delovnih dneh.

(4)Pooblaščena kolektivna organizacija upravlja zastopani repertoar pod istimi pogoji kot lasten repertoar.

(5)Pooblaščena kolektivna organizacija vključi repertoar zastopane kolektivne organizacije v vse ponudbe, ki jih naslovi na ponudnike spletnih storitev.

(6)Za stroške poslovanja zastopanega repertoarja se smiselno uporablja 32. člen tega zakona.

(7)Zastopana kolektivna organizacija da na voljo pooblaščeni kolektivni organizaciji vse potrebne informacije v zvezi z lastnim repertoarjem za izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del. Če so te informacije nezadostne, lahko pooblaščena kolektivna organizacija zastopani kolektivni organizaciji zaračuna dodatne stroške ali izključi dela, za katera so bile predložene nezadostne informacije.

Za spore med kolektivno organizacijo in ponudniki spletnih storitev ali enim ali več imetnikom pravic ali drugo kolektivno organizacijo se smiselno uporabljajo določbe 68. člena tega zakona.

(1)Kolektivna organizacija zagotovi svojim članom, imetnikom pravic in kolektivnim organizacijam, s katerimi ima podpisan sporazum o zastopanju, učinkovito reševanje sporov, zlasti v zvezi s pooblastilom za upravljanje pravic, pogoji članstva, zbiranjem in delitvijo avtorskih honorarjev ter stroški poslovanja.

(2)Kolektivna organizacija mora na pritožbo odgovarjati pisno. Če pritožbi ne ugodi, jo mora obrazložiti.

(3)Zoper dokončno odločitev kolektivne organizacije je mogoča tožba, o kateri odloča sodišče, ki je po zakonu, ki ureja sodišča, pristojno za odločanje v sporih intelektualne lastnine.

(4)Postopki iz prvega odstavka tega člena morajo biti določeni v statutu kolektivne organizacije.

(1)Kolektivna organizacija, reprezentativno združenje uporabnikov, uporabnik, organizacije avtorjev posameznih kategorij avtorskih del in imetnik pravic (v nadaljnjem besedilu: stranke) lahko pri pristojnem organu predlagajo posredovanje mediatorja v katerem koli sporu v zvezi z avtorsko pravico, zlasti v naslednjih primerih:

-        glede prenosa posamične materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja iz drugega odstavka 70. člena ZASP;

-        glede avtorskega honorarja in nadomestila iz 81. člena ZASP;

-        glede evidence prihodka in poročanja iz 82. člena ZASP;

-        alternativnega reševanja sporov iz 82.a člena ZASP;

-        uveljavljanja vsebinskih omejitev pravic iz drugega odstavka 166.c člena ZASP;

-        alternativnega reševanja sporov pri večozemeljskih licencah iz 66. člena tega zakona;

-        spora v zvezi s sklenitvijo pogodbe o neizključnem prenosu pravice dajanja na voljo javnosti avdiovizualnih del pri storitvah videa na zahtevo;

-        če med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ni sklenjen skupni sporazum.

(2)Za mediacijo se šteje postopek, v katerem skušajo stranke iz prejšnjega odstavka prostovoljno s posredovanjem mediatorja kot nevtralne tretje osebe doseči mirno rešitev spora v zvezi s pogodbenim ali drugim njihovim pravnim razmerjem, ki iz njega izvira, kot je sklepanje skupnih sporazumov ali ureditev pravnega razmerja. Mediator lahko strankam nudi pomoč oziroma posreduje tudi pri pogajanjih za sklenitev pogodbe po določbah tega zakona in v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.

(3)V primeru sklenjenega sporazuma strank o reševanju sporov z mediacijo se mediacija začne na dan, ko stranka prejme predlog nasprotne stranke za začetek mediacije. V primerih brez sporazuma o mediaciji se mediacija začne z dnem, ko se stranke sporazumejo za mediacijo. Če ena stranka drugi stranki predlaga mediacijo in v tridesetih dneh od dne, ko ji je poslala predlog za mediacijo, ne prejme sprejetja predloga za mediacijo, se šteje, da je predlog za mediacijo zavrnjen.

(4)Mediator deluje neodvisno in nepristransko ter si prizadeva za enako obravnavo strank, ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Če mediator ugotovi, da se stranke ne pogajajo v dobri veri ali da ovirajo pogajanja, lahko stranke na to opozori ter v primeru neupoštevanja njegovega opozorila strankam sporoči, da pri reševanju spora ne bo več nudil svoje pomoči.

(5)Mediator je lahko oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila najmanj 40-urni program usposabljanja iz mediacije, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, znanje na področju avtorskega prava ter znanje slovenskega in najmanj enega tujega jezika.

(6)Mediator lahko strankam predlaga rešitev spora. Za spore v zvezi z radiodifuzno retransmisijo se šteje, da so stranke predlog sprejele, če nobena od njih ne ugovarja v treh mesecih od njegove vročitve.

(7)Stranki skupaj izbereta mediatorja s seznama mediatorjev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo. Seznam mediatorjev vsebuje osebno ime ter naslov mediatorja.

(8)Pristojni organ v Uradnem listu Republike Slovenije vsaki dve leti objavi javni poziv kandidatom za uvrstitev na seznam mediatorjev. Seznam mediatorjev se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in pristojnega organa. Pristojni organ sproti posodablja seznam mediatorjev. Pristojni organ zagotavlja mediatorju administrativno pomoč.

(9)Za opravljeno mediacijo mediatorju stranke plačajo nagrado.

(10)Vlada z uredbo natančneje predpiše postopek mediacije, stopnjo in vrsto izobrazbe ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator, ter nagrado za mediatorja.

(1)Nadzor na izvajanjem tega zakona izvaja pristojni organ, razen nad določbo osmega odstavka 40. člena, nad katero nadzor izvaja AJPES, in določbami 48. člena tega zakona, nad katero nadzor izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(2)Pristojni organ izvaja nadzor v skladu z letnim programom dela, sprejetim v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo. Poleg nadzora, ki je opredeljen v letnem programu dela, lahko pristojni organ opravi nadzor tudi po uradni dolžnosti ali na pobudo tretje osebe. Tretja oseba, ki pri pristojnem organu vloži pobudo za ukrepanje zoper kolektivno organizacijo, ni stranka v postopku.

(3)Pristojni organ ni pristojen za odločanje o sporih med imetniki pravic in kolektivno organizacijo ter med uporabniki in kolektivno organizacijo.

(1)Pristojni organ v okviru nadzora in za ta namen lahko:

1.vpogleda v poslovne knjige in druge dokumente kolektivne organizacije, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke;

2.zahteva od kolektivne organizacije informacije ali dokumente o njej ali njenem poslovanju, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke;

3.zahteva od članov poslovodstva ali nadzornega odbora kolektivne organizacije ustno ali pisno pojasnilo o dejstvih ali dokumentih, ki se nanašajo na delovanje kolektivne organizacije.

(2)Kolektivna organizacija predloži informacije in dokumente iz prejšnjega odstavka pristojnemu organu v celoti. Pristojni organ varuje predložene informacije in dokumente v skladu s predpisi.

(3)Nadzor pristojnega organa se lahko nanaša na zadevo, ki ni starejša od pet let, razen če je bil postopek nadzora že uveden.

(4)V postopku nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

Kolektivna organizacija mora v 15 dneh od nastanka okoliščine ali dokumenta ali njegove pridobitve predložiti pristojnemu organu:

1.vabila na seje skupščine in drugih organov kolektivne organizacije, vključno z gradivom;

2.podatke o spremembi oseb, ki so v skladu z zakonom in statutom pooblaščene zastopati kolektivno organizacijo;

3.statut in druge notranje akte ter njihove spremembe;

4.vabilo za pogajanja za sklenitev skupnega sporazuma z reprezentativnim združenjem uporabnikov;

5.skupne sporazume z reprezentativnimi združenji uporabnikov;

6.začasne tarife;

7.sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami;

8.zapisnik sej skupščine kolektivne organizacije in vse gradivo iz sedmega odstavka 24. člena tega zakona;

9.pogodbo iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in njene spremembe.

(1)Pristojni organ z odločbo kolektivni organizaciji odredi, da v določenem roku odpravi ugotovljeno kršitev določb tega zakona.

(2)Če kolektivna organizacija ne odpravi ugotovljene kršitve iz prejšnjega odstavka, lahko pristojni organ, če je to glede na težo kršitve primerno, odredi kolektivni organizaciji odpoklic članov poslovodstva kolektivne organizacije.

(3)Pristojni organ lahko z odločbo odvzame izdano dovoljenje, če:

1.nastanejo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja;

2.kolektivna organizacija v nasprotju z določbami tega zakona prenese opravljanje svojih nalog na zunanjega izvajalca;

3.kolektivna organizacija deli zbrana sredstva imetnikom pravic v nasprotju s tem zakonom ali pravili o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;

4.kolektivna organizacija večkrat krši določbe tega zakona in teh kršitev ne odpravi;

5.kolektivna organizacija ponavlja istovrstne kršitve, ugotovljene z izvršljivo odločbo pristojnega organa.

(4)Pristojni organ lahko z odločbo o odvzemu dovoljenja hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja glede na težo kršitve ne bo izvršil, če bo kolektivna organizacija v določenem roku odpravila ugotovljene kršitve in če v določenemu roku, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh let, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(5)Pristojni organ lahko izda odločbo po drugem ali tretjem odstavku tega člena le, če kolektivni organizaciji pred tem odredi odpravo ugotovljenih kršitev.

(6)Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno sodišče na svojem sedežu.

(7)Odločba iz tretjega odstavka tega člena postane izvršljiva z dnem pravnomočnosti. Pristojni organ objavi obvestilo o pravnomočni odločbi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Pristojni organ mora na ustrezno utemeljeno prošnjo, zlasti glede delovanja kolektivnih organizacij, pristojnemu organu iz druge države članice, brez nepotrebnega odlašanja posredovati ustrezna pojasnila oziroma informacije, če z njimi razpolaga.

(2)Če pristojni organ meni, da kolektivna organizacija s sedežem v drugi državi članici, ki deluje v Republiki Sloveniji, ni usklajena s pravom države članice, v kateri ima sedež, sprejetim na podlagi Direktive 2014/26/EU, lahko vse ustrezne informacije posreduje pristojnemu organu države članice, kjer ima kolektivna organizacija sedež, in lahko, kadar je to ustrezno, od tega organa zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti.

(1)Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja obvešča Komisijo o vsaki spremembi seznama kolektivnih organizacij, ustanovljenih v Republiki Sloveniji.

(2)Pristojni organ o kršitvah iz drugega odstavka prejšnjega člena obvesti tudi skupino strokovnjakov, ustanovljeno na podlagi 41. člena Direktive 2014/26/EU.

Pravice, ki se po tem zakonu upravljajo samo kolektivno, se lahko upravljajo individualno, dokler pristojni organ ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno upravljanje.

(1)Vse premoženje, ki ga je dotedanja kolektivna organizacija pridobila v času trajanja odvzetega dovoljenja, vsi zbrani in neizplačani avtorski honorarji in nadomestila, prihodki, pridobljeni iz bančnih depozitov, ter sredstva namenskih skladov so last imetnikov pravic, katerih pravice je kolektivna organizacija upravljala do odvzema dovoljenja, in ga mora imetnikom pravic razdeliti najpozneje v 12 mesecih od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja. Za razdelitev se uporabljajo pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, kot so veljala na dan izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja. Premoženje, ki ga po teh pravilih ni mogoče razdeliti, se razdeli po enakih deležih glede na avtorske honorarje, ki so po pravilih delitve dodeljeni imetnikom pravic.

(2)Pravna oseba mora v treh mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja pristojnemu organu posredovati poročilo, ki ga mora sestaviti po stanju na dan pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(3)Pravna oseba mora v šestih mesecih od izteka roka za razdelitev premoženja iz prvega odstavka tega člena posredovati pristojnemu organu zaključno poročilo, ki ga mora sestaviti po stanju na dan izteka roka za razdelitev premoženja iz prvega odstavka tega člena, skupaj z revizorjevim poročilom. Zaključno poročilo mora pregledati pooblaščeni revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

(4)Za sestavo poročil iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 40. in 41. člena tega zakona.

(5)Poročili iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristojni organ objavi na spletni strani AJPES in na svoji spletni strani.

(6)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge primere prenehanja dovoljenja.

(1)Z globo od 3.500 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje kolektivna organizacija, če:

-        ne predlaga v roku vpisa firme ali imena v register (drugi odstavek 15. člena);

-        ne obvesti pristojnega organa o sklenitvi, spremembi in odpovedi pogodbe z zunanjim izvajalcem (peti odstavek 17. člena);

-        ne objavi evidenc na spletni strani (deveti odstavek 19. člena);

-        ne posodablja podatkov v evidencah (deseti odstavek 19. člena);

-        se na skupščini ne piše zapisnika ali zapisnik ni v roku objavljen na spletni strani kolektivne organizacije (četrti odstavek 25. člena);

-        član nadzornega odbora in poslovodstva ne poda vsako leto na skupščini pisne individualne izjave o nasprotju interesov in izjava o nasprotju interesov ne vsebuje vseh informacij (29. člen);

-        ne upošteva posebnih primerov delitve (31. člen);

-        najmanj enkrat letno imetnikom pravic in tujim kolektivnim organizacijam ne posreduje informacij (prvi in drugi odstavek 38. člena);

-        ne objavi prosto dostopno informacij in podatkov (39. člen);

-        ne sestavi letnega poročila v roku (peti odstavek 40. člena);

-        letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom ne predloži AJPES (osmi odstavek 40. člena);

-        posebnega poročila revizije v roku ne objavi na svoji spletni strani (peti odstavek 43. člena).

(2)Z globo 3.500 do 6.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba kolektivne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 4.000 do 7.000 eurov se za prekršek kaznuje kolektivna organizacija, če:

-        ne obvesti v roku ustanove za varstvo kulturne dediščine, da je imetnik pravice izključil uporabo svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa (peti odstavek 10.a člena);

-        ne vodi evidenc (šesti in osmi odstavek 19. člena);

-        zbranih avtorskih honorarjev ter prihodkov, pridobljenih iz bančnih depozitov, ne vodi na ločenih računih za vsako vrsto avtorskih pravic posebej (prva alineja drugega odstavka 30. člena);

-        ne upošteva rokov v zvezi z delitvijo avtorskih honorarjev (34., 35. in 36. člen);

-        ne ravna v skladu z zahtevo pristojnega organa (prvi odstavek 70. člena);

-        ne posreduje v roku dokumentov (71. člen).

(4)Z globo 4.000 do 7.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba kolektivne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 600 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

-        ne obvesti v roku reprezentativne kolektivne organizacije, da je imetnik pravic izključil uporabo svojega dela, ki šteje za delo izven pravnega prometa (peti odstavek 10.a člena);

-        pristojni kolektivni organizacije ne pošlje v roku in obliki, določenima v tem zakonu ali skupnem sporazumu, podatkov o uporabi avtorskih del iz njenega repertoarja (prvi odstavek 48. člena);

-        pristojni kolektivni organizaciji v roku ne pošlje sporedov vseh uporabljenih del ali, kadar to ni mogoče, drugih podatkov, potrebnih za izračun avtorskega honorarja (drugi odstavek 48. člena);

-        pristojni kolektivni organizaciji enkrat mesečno ne pošlje ali na svoji spletni strani javno ne objavi sporedov oddajanih avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije (tretji odstavek 48. člena);

-        pristojni kolektivni organizaciji enkrat mesečno ne pošlje podatkov o uporabi avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije (četrti odstavek 48. člena);

-        pristojni kolektivni organizaciji v roku ne pošlje podatkov, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila, kot so vrsta in število prodanih izvirnikov, zavezanci in maloprodajna cena brez javnih dajatev (peti odstavek 48. člena);

-        pristojni kolektivni organizaciji, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP, ob koncu vsakega polletja ne pošlje podatkov o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav za tonsko in vizualno snemanje, naprav za fotokopiranje, praznih nosilcev zvoka ali slike ter podatkov o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila (šesti odstavek 48. člena).

(2)Z globo od 600 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 1.200 do 8.400 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pristojnemu organu ne posreduje v roku poročila in zaključnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom (drugi in tretji odstavek 76. člena).

(2)Z globo od 1.200 do 4.800 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem zakonu. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic – ZKUASP (Uradni list RS, št. 63/16) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Kolektivna organizacija, ki že ima dovoljenje pristojnega organa za kolektivno upravljanje pravic, se uskladi z določbami tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2)Kolektivna organizacija iz prejšnjega odstavka mora po poteku roka iz prejšnjega odstavka posredovati pristojnemu organu:

1.statut;

2.pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;

3.pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;

4.pravila o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov;

5.pravila o stroških poslovanja;

6.pravila o namenskih skladih;

7.pravila o obvladovanju tveganj in

8.repertoar.

(3)Če kolektivna organizacija ne predloži pristojnemu organu dokumentov iz prejšnjega odstavka, ali če predloženi dokumenti niso v skladu z določbami tega zakona, pristojni organ ravna v skladu z 72. členom tega zakona.

(4)Kolektivna organizacija iz prvega odstavka tega člena se uskladi s 40., 41. in 42. členom tega zakona za prvo poslovno leto, ki se začne po 31. decembru 2016.

(5)Postopki nadzora, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po doslej veljavnih predpisih.

(6)Pri odločanju o zahtevah za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, o katerih na dan uveljavitve tega zakona še ni bila izdana dokončna odločba, se uporabljajo določbe tega zakona.

(7)Postopki, ki so bili začeti in vodeni na podlagi 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP, se na dan uveljavitve tega zakona ustavijo.

(8)Tarife in skupni sporazumi, ki so veljavni na dan uveljavitve tega zakona, se štejejo kot veljavni skupni sporazumi po določbah tega zakona.

(9)Postopki sodnega varstva zoper odločbe Sveta, ki na dan uveljavitve tega zakona tečejo po 157.d členu ZASP, se dokončajo po doslej veljavnih predpisih.

(1)Vlada uskladi določbe Uredbe o mediaciji v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami (Uradni list RS, št. 35/05) z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Svet sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do njegove uveljavitve se uporabljajo tiste določbe Poslovnika Sveta za avtorsko pravo (Uradni list RS, št. 87/12), ki niso v nasprotju s tem zakonom.

Kolektivna organizacija, ki že ima dovoljenje pristojnega organa za kolektivno upravljanje pravic, do 10. oktobra 2016 obvesti imetnike pravic, ki so jo pooblastili za upravljanje avtorske pravice do uveljavitve tega zakona, o njihovih pravicah iz 18. člena tega zakona.

(1)Če kolektivna organizacija do 10. aprila 2017 nima dovoljenja za večozemeljsko kolektivno upravljanje avtorske pravice na glasbenih delih ali ga ima, pa licenc ne podeljuje, ali ne sklene sporazuma z drugo kolektivno organizacijo za zastopanje, lahko imetnik pravice za spletno uporabo glasbenih del za namene izdaje večozemeljske licence pooblasti drugo kolektivno organizacijo, ki ima tako dovoljenje.

(2)Če imetnik pravic uresniči pravico iz prejšnjega odstavka, kolektivna organizacija, ki ne podeljuje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, ne sme zahtevati umika pravice za spletno uporabo glasbenih del za namene izdaje enoozemeljske licence.

Kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje iz 37. člena ZASP, lahko sprejme začasno tarifo ob upoštevanju določb o začasni tarifi iz 45. člena tega zakona ter drugega in tretjega odstavka 46. člena tega zakona.

Mandat obstoječemu Svetu preneha pet let po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        3. točka prvega odstavka 1. člena, četrti odstavek 38. člena, 39. člen, VI. poglavje, 1., 2. in 3. točka prvega odstavka 185. člena ter tretji in četrti odstavek 189. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15);

-        Uredba o arbitraži v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami (Uradni list RS, št. 65/06).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se v drugem odstavku 72. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15) črta besedilo »iz tega zakona«.

(3)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje (Uradni list RS, št. 103/06), uporablja pa se do uveljavitve začasne tarife iz 85. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic – ZKUASP-A (Uradni list RS, št. 130/22) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 11. člen Šteje se, da na dan uveljavitve tega zakona veljavna dovoljenja pristojnega organa za kolektivno upravljanje v primeru kabelske retransmisije obsegajo pravico radiodifuzne retransmisije iz 31. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22). 12. člen

(1)Vlada Republike Slovenije uskladi določbe Uredbe o mediaciji v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami (Uradni list RS, št. 56/17) s spremenjenim 68. členom zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Prvi javni poziv kandidatom za uvrstitev na seznam mediatorjev pristojni organ v skladu s spremenjenim osmim odstavkom 68. člena zakona objavi v treh mesecih po uveljavitvi uredbe iz prejšnjega odstavka. 13. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.