7. člen ZKUASP

Med strankami ni sporno, da je tožnik imetnik pravice na glasbenih delih, ustvarjenih za nadaljevanko ... . Kabelska retransmisija teh avtorskih del, pa se po 4. točki prvega odstavka 9. člena ZKUASP obvezno kolektivno upravlja ne glede na to ali gre za izkoriščanje pravice iz 105. ali iz 106. člena ZKUASP. Glede na citirano določilo tretjega odstavka 7. člena ZKUASP zato tožnik ne more imeti pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj je njegovo sodelovanje izrecno izključeno s tem, ko je upravljanje te pravice po zakonu preneseno na kolektivno organizacijo. Slednje iz razloga, ker je primarna naloga kolektivnih organizacij olajšanje prometa z avtorskimi pravicami.

Izkoriščanje fonograma je množično, obsežno, poteka hitro in je nesledljivo, zaradi česar bi bilo individualno upravljanje njihovega javnega priobčevanja po naravi stvari zelo oteženo, enako kot to velja za male (avtorske) pravice. Predvajanje komercialnih fonogramov, na katerih je posneta glasba, se zato tudi po presoji sodišča po vsebini bistveno bolj približa malim avtorskim pravicam kot pa mehanski avtorski pravici oziroma izpolnjuje vse znake malih (sorodnih) pravic iz 1. točke prvega odstavka 9. člena ZKUASP, saj gre za že objavljena glasbena dela in za njihovo neodrsko priobčitev. Sodišče se strinja s tožnikom, da obvezno kolektivno upravljanje predstavlja monopolni položaj. Vendar zgolj zaradi tega ni nedopustno. SEU je že večkrat zavzelo stališče, da monopol kolektivne organizacije sam po sebi ni v neskladju s pravili konkurence na notranjem trgu, ampak je nedopustna le zloraba prevladujočega položaja.

Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.