Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (uradno prečiščeno besedilo) (ZSDP-UPB2)

S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

Pravice po tem zakonu so: – pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in – pravice do družinskih prejemkov. Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa drugače. Pravice iz tega zakona so vezane na otroka. Pravice po tem zakonu prenehajo s smrtjo otroka.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka po tem zakonu, 2. starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu, 3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma sodbe ali začasne odredbe sodišča, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, 4. samozaposleni so osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo, 5. kmetje so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posebnih predpisih, 6. za daljše obdobje se šteje najmanj 30 koledarskih dni, 7. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti zavarovanca, ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni čas, 8. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske delovne obveznosti zavarovanca. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti. Delna odsotnost z dela se izračuna tako, da se pripadajoče število dni dopusta pomnoži s količnikom, ki je razmerje med polno delovno obveznostjo in številom ur dopusta na teden, 9. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste starševskega dopusta na enkrat brez prekinitve, 10. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo, 11. zunajzakonski partner je oseba, ki živi z drugo osebo najmanj eno leto v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, 12. velika družina je družina, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 70. člena tega zakona, 13. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.

Zdravniške komisije so komisije, ki dajejo mnenja centrom za socialno delo oziroma ministrstvu v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Zdravniške komisije imenuje minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog Pediatrične klinike v Ljubljani. Minister imenuje zdravniške komisije prve stopnje in zdravniške komisije druge stopnje.

Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic. Z zavarovanjem se zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice vezane na starševske obveznosti. Če vplačani prispevki iz naslova starševskega varstva ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.

Zavarovanci za starševsko varstvo so: 1. osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, 2. osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane, 3. osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno, 4. osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, 5. poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi, 6. kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 7. brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije nadomestilo ali denarno pomoč, po predpisih, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti, 8. osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, 9. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane na drugi podlagi, 10. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu, 11. osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem ali drugem zakonu 12. brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela.

Pravice iz zavarovanja so: 1. starševski dopust, 2. starševsko nadomestilo, 3. pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva.

Za starševsko varstvo se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca. Višina prispevka se določi z zakonom. Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.

Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 6. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za starševsko varstvo so zavarovanci iz 6. člena tega zakona, razen zavarovancev iz 10. točke, za katere plačuje prispevek zavarovanca Republika Slovenija.

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starševsko varstvo so: 1. delodajalci – za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 6. člena tega zakona; 2. zavarovanci iz 4., 5. in 6. točke 6. člena tega zakona; 3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 8. točke 6. člena tega zakona; 4. Republika Slovenija za zavarovance iz 7., 9., 10. in 11. točke 6. člena tega zakona. Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo in osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, se prispevki za starševsko varstvo obračunavajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.

Glede obračunavanja prispevka za starševsko varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo posebni predpisi, ki urejajo davčni postopek in plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Vrste starševskega dopusta so: 1. porodniški dopust, 2. očetovski dopust, 3. dopust za nego in varstvo otroka, 4. posvojiteljski dopust. Starševski dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela.

Starši ali druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu.

Delodajalci so dolžni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v skladu s tem zakonom.

Delavec mora obvestiti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače. Center o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca oziroma pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti, če začasno preneha z opravljanjem dejavnosti, v 15 dneh po priznanju pravice.

Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.

Če mati rodi mrtvega otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda. Če otrok umre v času porodniškega dopusta ima mati pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti otroka pripada materi največ 10 dni porodniškega dopusta. Če mati zapusti otroka ob rojstvu oziroma po rojstvu otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda. Če mati zapusti otroka v času porodniškega dopusta, pa je že izrabila 42 dni porodniškega dopusta, nima več pravice do porodniškega dopusta od naslednjega dne, ko je zapustila otroka.

Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka.

Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati: 1. umre, 2. zapusti otroka, 3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo. Oče ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi porodniški dopust. Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če dejansko neguje in varuje otroka.

Druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila. Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko druga oseba nastopi porodniški dopust.

Če mati rodi otroka preden je o izrabi porodniškega dopusta obvestila delodajalca, mora delodajalca o tem obvestiti v 3 dneh po rojstvu otroka, razen če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru je treba zagotoviti zdravniško dokazilo. Če mati sklepa delovno razmerje v 58 dneh pred predvidenim datumom poroda, mora delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja. Oče mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta. Druga oseba mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok, in sicer v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva.

Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če: 1. mati rodi mrtvega otroka, 2. mu je odvzeta roditeljska pravica oziroma so prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom, 3. otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje otroka. Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v obsegu, kolikor ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.

Oče mora izrabiti očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče nima pravice do izrabe tega dela dopusta, če koristi porodniški dopust. Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 3. leta starosti otroka. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi delodajalec in center. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni.

Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta. Ob rojstvu dvojčkov se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni. Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Ob rojstvu nedonošenčka se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša kot 260 dni. Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije. Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, za 30 dni, za tri otroke za 60 dni in za štiri ali več otrok za 90 dni. Pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena se seštevajo. Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najdalj do 8. leta starosti otroka.

Starša nimata pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok oddan v vzgojo in varstvo drugi osebi oziroma v zavod. Eden od staršev nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo drugemu od staršev ter sam ne varuje in ne neguje otroka. Če razlog za prenehanje pravice iz prejšnjih dveh odstavkov nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela dopusta za nego in varstvo otroka. V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok, pa eden od otrok umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.

Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavitvi pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, otrok pa še ni dopolnil starosti osemnajst mesecev, ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 90 dni od dneva priznanja pravice.

Starša se pisno dogovorita o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca. Pisni dogovor preneha veljati, če: 1. nastopi smrt enega od staršev, 2. eden od staršev zapusti otroka, 3. postane eden od staršev na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo. Pisni dogovor se spremeni, če: 1. nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka v času dopusta za nego in varstvo otroka, 2. se pričakuje rojstvo drugega otroka, 3. nastopijo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba oziroma sprememba zaposlitve). Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka. Če izrabi dopust za nego in varstvo otroka samo eden od staršev, se ne sklene pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena.

Dopust za nego in varstvo otroka se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.

Oba starša ne moreta hkrati izrabljati dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu: 1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok, 2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 3. otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Starša, ki sta prenesla del dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih v obliki polne odsotnosti z dela. Kadar starša izrabita dopust za nego in varstvo otroka po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka. Delodajalec mora o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka obvestiti pristojni center najkasneje 15 dni po nastopu dopusta. Obvestilu o izrabi dopusta mora priložiti tudi podatke za izračun osnove iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona. Evidenco o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka vodi delodajalec in center. Delodajalec mora na zahtevo centra, staršev ali druge osebe izdati potrdilo o neizrabljenem prenesenem dopustu za nego in varstvo otroka.

Delavca morata obvestiti svojega delodajalca o spremembi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka v 3 dneh, ko je nastopil razlog za spremembo pisnega dogovora po tem zakonu. V primeru izrabe prenesenega dopusta mora delavec obvestiti svojega delodajalca o svoji odsotnosti v 3 dneh pred nastopom le-tega, kadar ga izrabi po dnevih, v 15 dneh pred nastopom pa, če ga izrabi v strnjenem nizu.

Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu kot ga imata mati oziroma oče, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila. Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.

Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom, ima pravico do posvojiteljskega dopusta, ki ga nastopi najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve: – za otroka starega od 1 do 4 let v trajanju 150 dni, – za otroka starega od 4 do 10 let v trajanju 120 dni. Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom nima pravice do posvojiteljskega dopusta, če je za istega otroka izrabila pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ali pravico do starševskega dodatka. Če je bil dopust za nego in varstvo otroka izrabljen v manjšem obsegu kot 150 dni, se prizna dopust v obsegu iz prvega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve izrabe dopusta za nego in varstvo otroka in očetovskega dopusta. Pravice do posvojiteljskega dopusta nima oseba, če posvoji otroka svojega zakonca.

Posvojiteljski dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela, enega ali obeh staršev hkrati, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 dni oziroma 120 dni.

Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo posvojiteljskega dopusta.

Pravica do starševskega nadomestila obsega: – porodniško nadomestilo, – očetovsko nadomestilo, – nadomestilo za nego in varstvo otroka, – posvojiteljsko nadomestilo.

Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila. Enemu od staršev, ki mu je bila priznana pravica iz prejšnjega odstavka, ne more biti naknadno priznana pravica do starševskega dopusta za istega otroka. Pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada zavarovancu: 1. v času porodniškega dopusta pravica do porodniškega nadomestila; 2. v času očetovskega dopusta v trajanju 15 dni pravica do očetovskega nadomestila, za 75 dni pa mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače; 3. v času dopusta za nego in varstvo otroka pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka; 4. v času posvojiteljskega dopusta pravica do posvojiteljskega nadomestila. Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila za toliko časa, kot traja delna odsotnost z dela v skladu s tem zakonom. Starševsko nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni oziroma delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom.

Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 9. členom tega zakona v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Za izračun osnove za posamezno vrsto starševskega nadomestila se ne glede na obračunane prispevke, ne štejejo: – prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve); – prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo); – regres za letni dopust; – nagrade ob delovnih jubilejih; – prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki; – odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev; – prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev; – drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače. Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače. Za zavarovanca iz drugega odstavka 39. člena tega zakona se kot osnova upošteva 55% minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavitvijo pravice do starševskega nadomestila, poveča za 2% minimalne plače, vendar največ za 50% minimalne plače.

Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v strnjenem nizu brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste starševskega dopusta. Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri določitvi osnove za izračun starševskega nadomestila iz drugega odstavka 39. člena tega zakona. Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v več delih in je prekinitev daljša kot 365 dni, se osnova za izračun starševskega nadomestila določi na novo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Osnova za določitev starševskega nadomestila v času prenesenega dopusta je enaka osnovi, ki se takrat uporablja za izračun nadomestila zaradi začasne odsotnosti od dela zaradi bolezni, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

Upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje. V času prejemanja starševskih nadomestil so upravičenci do starševskih nadomestil po drugem odstavku 39. člena tega zakona obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje. Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek plačuje upravičenec. Prispevki iz prvega in drugega odstavka tega člena se plačujejo od starševskega nadomestila po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

Izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah. Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55% minimalne plače.

Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Starševsko nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela kot je določeno v 8. točki 3. člena tega zakona.

Pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela. Pravica do starševskega nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 39. člena tega zakona začne delati oziroma začne opravljati samostojno dejavnost. Če nastopi katerikoli razlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora oseba, ki prejema starševsko nadomestilo, vrniti neupravičeno prejeti znesek starševskega nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas. Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni čas tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.

Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. Plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva po tem členu zagotavlja Republika Slovenija. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, ima pravico iz prvega odstavka 48. člena oziroma iz prvega odstavka 48.a člena tega zakona podaljšati do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka.

Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz tretjega odstavka 48.a člena od minimalne plače do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega otroka. V smislu določb tega člena oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani, oziroma, če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra brezposelnih oseb.

Pravica iz drugega odstavka 48. člena in drugega odstavka 48.a člena tega zakona se uveljavlja pri centru za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Pravica iz drugega odstavka 48. člena oziroma drugega odstavka 48.a člena tega zakona ne pripada, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu. Pravica iz prejšnjega odstavka ne pripada tudi v primeru, če je otrok v rejništvu.

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji center, ki ga določi minister. O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo, pristojno za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

Pravice se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po: 1. materinem stalnem prebivališču, 2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, 3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Slovenije, 4. kraju rojstva otroka, 5. po stalnem prebivališču posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.

Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih, katerim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice. Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev in vrste dokazil predpiše minister. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka iz petega odstavka 26. člena tega zakona in pravice do krajšega delovnega časa iz 48. člena tega zakona ter za delo in plačilo zdravniških komisij, predpiše minister.

Pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta in porodniškega ter očetovskega nadomestila se uveljavlja 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega oziroma očetovskega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom poroda na podlagi potrdila ginekologa. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena tega zakona. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestilo za nego in varstvo otroka se uveljavlja 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Pravica do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila se uveljavlja najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta. Po tem roku se pravice ne more uveljaviti. Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za obveščanje delodajalca.

Center odloči o pravici do starševskega dopusta v 15 dneh od prejema vloge.

Ta del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov.

Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo: 1. starševski dodatek, 2. pomoč ob rojstvu otroka, 3. otroški dodatek, 4. dodatek za veliko družino, 5. dodatek za nego otroka, 6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Starševski dodatek znaša 37.520 tolarjev mesečno.

Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice. Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati: 1. umrla, 2. zapustila otroka, 3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka. Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 29. člena tega zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka. Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka. Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila. Mati, oče ali druga oseba, ki prejema pokojnino, lahko izbira med pokojnino ali starševskim dodatkom.

Pravice do starševskega dodatka nima mati, oče ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po tem in drugih zakonih oziroma delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu. Pravice do starševskega dodatka tudi nima mati, katere zakonec oziroma zunaj zakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka.

Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Pravica do starševskega dodatka preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pomoč znaša 53.600 tolarjev. Namesto denarnega prejemka se lahko v enaki vrednosti zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka. Število različnih vrst zavitkov in minimalno opremo, ki mora biti vsebovana v zavitku, predpiše minister. Minister po postopku oddaje javnega naročila izbere izvajalca, ki bo zagotavljal opremo in distribucijo opreme za novorojenca.

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Otroški dodatek znaša mesečno v tolarjih: text="+------------------+--------------------------------------+ | Dohodek na | Znesek otroškega dodatka za | |družinskega člana | posameznega otroka | | v % povprečne | | | plače RS | | +------------------+----------+----------+----------------+ | | 1. otrok| 2. otrok| 3. in naslednji| | | | | otrok| +------------------+----------+----------+----------------+ |Do 15% | 17.639| 19.403| 21.167| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 15% do 25% | 15.081| 16.669| 18.256| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 25% do 30% | 11.495| 12.848| 14.200| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 30% do 35% | 9.055| 10.349| 11.642| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 35% do 45% | 7.409| 8.644| 9.878| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 45% do 55% | 4.704| 5.880| 7.056| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 55% do 75% | 3.528| 4.704| 5.880| +------------------+----------+----------+----------------+ |nad 75% do 99% | 3.058| 4.234| 5.410| +------------------+----------+----------+----------------+" Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Minister vsako leto v mesecu marcu določi nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo koledarsko leto. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Kadar otrok živi v eno starševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka iz prejšnjega člena poveča za 10%. Eno starševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka iz prejšnjega člena poveča za 20%. Kadar otrok po 18 letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka, mu pripada otroški dodatek v višini, ki velja za prvega otroka iz prejšnjega člena.

Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Pravico do otroškega dodatka ima, pod pogoji iz prejšnjega člena, tudi otrok starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči center.

Pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka, ki: 1. je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost, 2. je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, 3. je oddan v rejništvo, 4. je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti, 5. ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe, 6. ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena na centru ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko prizna pravico za dobo 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti.

Otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka, je oseba do dopolnjenega 18. leta starosti, starejša oseba pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom mesecev, na katere se dohodek nanaša in s številom družinskih članov po tem zakonu. Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu. Kadar otrok po 18. letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka se za uvrstitev v posamezni dohodkovni razred upošteva skupni bruto dohodek njegovega samskega gospodinjstva v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Otrok je dolžan v teh primerih predložiti sodbo ali dogovor o preživljanju. Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni bila določena oziroma dogovorjena, se v skupni dohodek družine upošteva preživnina iz tekočega leta, preračunana na raven dohodkov preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta. Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela dohodkov, se upoštevajo skupni dohodki družine iz tekočega leta. Za uvrstitev družine v dohodkovni razred se tekoče dohodke preračuna na povprečno raven dohodkov preteklega leta na način, ki ga določi minister. Natančnejši način izračuna povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana predpiše minister.

Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen: 1. pomoči ob rojstvu otroka, 2. otroškega dodatka, 3. dodatka za nego otroka, 4. dodatka za veliko družino, 5. dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka, 6. dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca), 7. dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve, 8. solidarnostna pomoč.

Med bruto dohodke se vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki. Dohodek od kmetijske dejavnosti se všteva v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za finance. Med bruto dohodek se vštevajo transferni naslednji dohodki: 1. denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu, 2. (črtana) 3. nadomestila za brezposelnost, 4. denarna pomoč za brezposelnost, 5. štipendije, 6. starševski dodatek s prispevki, 7. delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki, 8. plačani prispevki za rejnice, 9. plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, 10. plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste, 11. nadomestila preživnin, 12. denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja. Med bruto dohodke se vštevajo tudi vsi drugi naslednji dohodki: 1. nagrade vajencev, 2. prejemki učencev in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, zmanjšani za normirane stroške po zakonu o dohodnini, 3. preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova, razen v primerih, ko se dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski upravičenec preživnino izterjal. V ta namen je treba priložiti predlog za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali sklep o izvršbi ali dokazilo o neuspeli izvršbi ali potrdilo pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo preživnine iz tujine, 4. dediščine in darila, razen dediščine po pokojnem zakoncu, 5. dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem zavarovanju.

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji člani družinskega gospodinjstva, ki imajo v odnosu do vlagatelja zahtevka za otroški dodatek položaj: 1. zakonca ali zunajzakonskega partnerja; 2. otroka, pastorka, otroka zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja; 3. vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati; 4. starša vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če sta ga dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini z več otroki. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 82.000 tolarjev. Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 100.000 tolarjev.

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico do dodatka ima tudi eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 19.300 tolarjev. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 38.590 tolarjev.

Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu. Ne glede na prejšnji odstavek se prizna pravica do dodatka za nego otroka, če se dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Center mu v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do dodatka za nego otroka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih.

Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta, po tej starosti pa, če so izpolnjeni pogoji iz 70. člena tega zakona.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo). Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo. Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača. Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca plačuje Republika Slovenija. Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek plačuje upravičenec. Prispevki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se plačujejo po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, če imata otrok in eden od staršev stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana Republike Slovenije. O pravici iz prejšnjega odstavka se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije. Delno plačilo za izgubljeni dohodek lahko uveljavi oseba iz prvega odstavka tega člena, če se odloči, da bo zaradi skrbi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo zapustila trg dela oziroma začela delati s krajšim delovnim časom. V smislu določb tega člena oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani, oziroma če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra brezposelnih oseb. Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od polnega.

Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu. Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.

Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, dokler so izpolnjeni pogoji oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka. Če otrok umre, upravičenec obdrži pravico še 3 mesece po smrti otroka. Kadar zdravniška komisija iz 85. člena tega zakona na podlagi mnenja pristojnega centra ugotovi, da prejemnik plačila za izgubljeni dohodek otroku ne zagotavlja primerne nege in varstva na domu, mu pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca po ugotovitvi.

Pravice do družinskih prejemkov se uveljavljajo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

O pravicah o družinskih prejemkih odloča na prvi stopnji center, ki ga določi minister. O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo. Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

Pravica do starševskega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče pri centru, ki je krajevno pristojen po njegovem stalnem prebivališču. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče. Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica do otroškega dodatka uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče. Če otrok nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se uveljavlja pravica do otroškega dodatka pri centru, ki je krajevno pristojen glede na sedež delodajalca enega od staršev. Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno prebivališče, po uradni dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka. V primeru, da otrok nima stalnega prebivališča, je krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek. Otrok po 18 letu starosti, ki sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka, uveljavlja pravico pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njegovo stalno prebivališče. Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.

Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih, ki jim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice. Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev in vrste dokazil predpiše minister. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka iz 81. člena tega zakona in pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz 85. člena tega zakona ter za delo in plačilo zdravniških komisij, predpiše minister. Roki za uveljavljanje posameznih pravic

Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Če mati ali oče ne uveljavljata pravice v tem roku, pripada pravica do starševskega dodatka od prvega dne naslednjega meseca. Trajanje pravice se skrajša, sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice.

Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka. Center po uradni dolžnosti preverja upravičenost do dodatka za veliko družino vsako leto, pri obravnavi vloge za pridobitev otroškega dodatka ali vloge ob povečanju števila otrok v družini. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok. Kdor ni uveljavil pravice do otroškega dodatka ali mu ta ne pripada, mora v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Vlogo mora vložiti najpozneje v roku treh mesecev od dneva povečanja števila otrok.

Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

Ta del zakona ureja izplačevanje nadomestil in družinskih prejemkov, usklajevanje zneskov posameznih pravic, nadzor, zbirke podatkov in evidence ter kazenske določbe.

Ministrstvo izplačuje: 1. posamezne vrsto starševskega nadomestila, 2. starševski dodatek, 3. otroški dodatek, 4. dodatek za nego otroka, 5. delno plačilo za izgubljeni dohodek, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Varstvo otroka plačuje ministrstvo mesečno na podlagi izstavljenega računa pravne ali fizični osebe, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti varstva otrok. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna. Plačilo najemnine plačuje ministrstvo na podlagi sklenjene najemniške pogodbe. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna. Sredstva za reševanje stanovanjskega problema izplača ministrstvo v enkratnem znesku na podlagi pri notarju overjene kupoprodajne pogodbe ali na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma priglasitve del, ki se glasi na ime osebe, ki ji je bila priznana pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka. Pomoč ob rojstvu otroka se izplača do 15. v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka. Dodatek za veliko družino se izplača do 15. v naslednjem mesecu po izvršljivosti odločbe.

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno. Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

Starševska nadomestila se usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. O uskladitvah odloča minister. Družinski prejemki, razen delnega plačila za izgubljeni dohodek, se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v predhodnem obdobju. Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače. Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.

Pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic. Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel. Spremembe, ki jih je treba sporočiti centru so: sprememba števila družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine, začetek opravljanja samostojne dejavnosti ali zaposlitev otroka po 15. letu starosti, namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva. Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona, center začne postopek po uradni dolžnosti.

Če se v času priznanja pravic ugotovi, da so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za uveljavljanje posamezne pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice oziroma o njeni spremembi. Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu. Če center ne izterja neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev v 90 dneh od pravnomočne odločbe, mora vso dokumentacijo v treh izvodih poslati ministrstvu. Le-ta preko državnega pravobranilstva začne postopek zaradi vračila neupravičeno pridobljene premoženjske koristi z zamudnimi obrestmi. Ministrstvo lahko na predlog posameznika odloži plačilo dolga, dovoli obročno odplačevanje dolga ali odpiše dolg v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. Ministrstvo lahko odobri obročno odplačevanja dolga ali dovoli, da se opravi poračun dolga z drugo priznano pravico po tem zakonu tako, da se le-ta začne izplačevati šele, ko je dolg poravnan.

Nadzor nad izvajanjem določb zakona o izrabi starševskega dopusta in o pravici do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva opravlja pristojna inšpekcija za delo. Nadzor nad izvajanjem določb zakona o priznanju pravic do starševskega nadomestila in družinskih prejemkov opravlja ministrstvo.

Za potrebe spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene, določene v programu statističnih raziskovanj, vodi ministrstvo zbirke podatkov, ki opredeljujejo socialni in ekonomski položaj družin. Za potrebe odločanja o višini in trajanju pravic iz tega zakona vodijo centri zbirke podatkov.

Ministrstvo in centri vodijo evidence o: 1. porodniškem dopustu, 2. očetovskem dopustu, 3. dopustu za nego in varstvo otroka, 4. posvojiteljskem dopustu, 5. prenesenem dopustu, 6. porodniškem nadomestilu, 7. očetovskem nadomestilu, 8. nadomestilu za nego in varstvo otroka, 9. posvojiteljskem nadomestilu, 10. dobroimetju, 11. krajšem delovnem času zaradi nege in varstva otroka, 12. starševskem dodatku, 13. pomoč ob rojstvu otroka, 14. otroškem dodatku, 15. dodatku za veliko družino, 16. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 17. delnem plačilu za izgubljeni dohodek, 18. zavarovancih za starševsko varstvo.

Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje osebne podatke za posameznika oziroma njegove družinske člane: 1. ime in priimek, 2. rojstne podatke (datum in kraj rojstva), 3. spol, 4. enotno matično številko občana, 5. podatke o državljanstvu, 6. podatke o prebivališču, 7. podatke o šolanju, 8. podatke o zdravstvenem stanju, 9. podatke o zaposlitvi, 10. podatke o plačah in osnovah za plačevanje prispevka, 11. podatke o dohodkih in premoženju, 12. davčno številko, 13. podatke o gospodinjstvu, 14. številko tekočega računa, hranilne knjižice ali nerezidenčnega računa tujca. Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirke osebnih podatkov.

Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Ministrstvo in centri pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev: 1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke o številu družinskih članov in skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, podatke o rojstvih in smrti, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču); 2. Ministrstva za šolstvo in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod; 3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja; 4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zdravstvenega zavarovanja; 5. izvajalcev zdravstvenih dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju družinskih članov; 6. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova; 7. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine; 8. Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o dohodkih in premoženju davčnih zavezancev ter podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost iz registrov in evidenc, ki jih vodi davčni organ; 9. Geodetske uprave – podatke o višini katastrskega dohodka; 10. centrov – podatki o izplačani denarni socialni pomoči, rejnini, prispevkih za rejnice ter o višini preživnine; 11. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v socialno varstveni zavod; 12. delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil, podatke o drugih izplačilih; 13. visokošolski zavodi – podatke o vpisanih študentih (ime in priimek, enotno matično številko občana, način študija). Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo podatke brezplačno.

Ministrstvo in centri lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja in za vodenje evidenc po tem zakonu. Drugim uporabnikom lahko ministrstvo in centri posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.

Podatki iz evidenc iz 106. člena tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju pravice, razen podatkov iz evidenc pod 6., 7., 8., 9., 11., 12. in 17. točko 106. člena tega zakona, ki se hranijo trajno.

Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje oseba upravičena do denarnih prejemkov po tem zakonu, ki v 15 dneh po nastanku spremembe centru ne sporoči vsake spremembe, ki ima za posledico prenehanje pravice. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznujeta starša, če izrabljata starševski dopust v nasprotju z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona.

Z globo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje delodajalec, pri katerem je oseba upravičena do denarnih prejemkov zaposlena, ter upravljavce zbirk podatkov iz drugega odstavka 108. člena tega zakona, ki na zahtevo ministrstva oziroma centra ne posredujejo podatkov. Z globo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Delodajalec – pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev, če ne omogoči: – materi pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona; – očetu pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona; – drugi osebi pravic v skladu z določbami tega zakona. Delodajalec – samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev. Z globo od 25.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo do 300.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec – pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena. Z globo do 200.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec – samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena. Z globo do 100.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 97/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Postopek za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Postopek za uveljavitev pravic iz družinskih prejemkov, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Oseba, ki je uveljavila pravico do porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka na podlagi zakona o delovnih razmerjih, in prejema denarno nadomestilo za porodniški dopust na podlagi zakona o družinskih prejemkih, do uveljavitve tega zakona zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Delavka, ki uveljavlja pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan v skladu s 84. členom zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve tega zakona in eden od staršev, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno ali težko duševno prizadetega otroka, in je uveljavil pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan v skladu s 85. členom zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Center na zahtevo stranke odloči o pravici v skladu s tem zakonom.

Ne glede na določbo 23. člena tega zakona se s 1. 1. 2003 prizna pravica do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni, ki ga oče izrabi v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona. Od 1. 1. 2004 se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša za 30 dni in se mu v skladu z 2. točko prvega odstavka 40. člena tega zakona zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Od 1. 1. 2005 se pravica prizna v trajanju 90 dni.

Prvi odstavek 39. člena tega zakona se začne uporabljati po enem letu od uveljavitve tega zakona, drugi odstavek pa po treh letih od uveljavitve. Do uveljavitve določb iz prejšnjega odstavka se šteje, da so izpolnjeni pogoji, če je bila oseba zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kot to določa veljavni zakon o družinskih prejemkih.

Oseba, ki je uveljavila pravico do starševskega dodatka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

Oseba, ki je uveljavila pravico do otroškega dodatka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju kot ji je bila priznana z odločbo centra. Ne glede na določbo prvega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 10% od 1. 1. 2004 dalje. Ne glede na določbo drugega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 20% od 1. 1. 2003. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal izvrševanje rejniške dejavnosti, se 3. točka prvega odstavka 69. člena tega zakona ne uporablja.

Ne glede na določbo drugega odstavka 76. člena tega zakona znaša dodatek za veliko družino v letu 2002 25.000 tolarjev, v letu 2003 50.000 tolarjev in v letu 2004 70.000 tolarjev.

Oseba, ki je uveljavila pravico do dodatka za nego otroka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Center po uradni dolžnosti izvede postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka po tem zakonu in izda novo odločbo o priznanju pravice do dodatka za nego otroka. Center izda nove odločbe najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona.

Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz tega zakona, najdalj pa do 31. 12. 2002, o pravici iz petega odstavka 26. člena tega zakona odločajo zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o pravici iz 81. člena tega zakona pa zdravniške komisije, imenovane s sklepi ministra za delo, družino in socialne zadeve, na podlagi 43.b člena zakona o družinskih prejemkih.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu se prizna od 1. 1. 2003 dalje.

Do sprejema izvršilnih predpisov, določenih v 53. in 91. členu tega zakona, se uporabljata pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka (Uradni list RS, št. 2/97) in pravilnik o kriterijih za uveljavljanje dodatka za nego otroka (Uradni list RS, št. 26/96 in 19/99), razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom. Minister izda izvršilne predpise po tem zakonu v treh mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon. S tem zakonom se pojem »prispevek za porodniško varstvo«, ki je določen v posameznih zakonih in podzakonskih predpisih nadomešča s pojmom »prispevek za starševsko varstvo«.

Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) ter prenehajo veljati določbe zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 19/94, 12/99 in 36/00), ki urejajo varstvo materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela ter zakon o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, 71/94, 73/95 in 26/99).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-A (Uradni list RS, št. 76/03) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji za državljane držav članic državljanstvo Republike Slovenije ni več pogoj za pridobitev pravic iz 9. in 20. člena tega zakona (59. in 85. člen zakona).

21. člen tega zakona (spremenjeni prvi odstavek 87. člena zakona) se začne uporabljati z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki bo pravico iz omenjenega člena urejal za osebe po 18. letu starosti. Do začetka uporabe 21. člena tega zakona (spremenjeni prvi odstavek 87. člena zakona) ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek eden od staršev, dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka.

V postopkih za uveljavljanje posameznih pravic, ki so jih začeli upravičenci po določbah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pred uveljavitvijo tega zakona, se te pravice priznajo tem upravičencem v skladu z določbami navedenega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-B (Uradni list RS, št. 47/06) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Postopki za uveljavljanje posameznih pravic, ki so jih upravičenci začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 3., 16. (48.b), 21., 25. in 29. člena pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.