3. člen ZSDP-UPB2
(pomen posameznih pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka po tem zakonu, 2. starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu, 3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma sodbe ali začasne odredbe sodišča, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, 4. samozaposleni so osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo, 5. kmetje so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posebnih predpisih, 6. za daljše obdobje se šteje najmanj 30 koledarskih dni, 7. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti zavarovanca, ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni čas, 8. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske delovne obveznosti zavarovanca. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti. Delna odsotnost z dela se izračuna tako, da se pripadajoče število dni dopusta pomnoži s količnikom, ki je razmerje med polno delovno obveznostjo in številom ur dopusta na teden, 9. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste starševskega dopusta na enkrat brez prekinitve, 10. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo, 11. zunajzakonski partner je oseba, ki živi z drugo osebo najmanj eno leto v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, 12. velika družina je družina, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 70. člena tega zakona, 13. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.
- VSRS Sodba VIII Ips 221/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka za svojega otroka ima mati tožnika in ne mladoletni tožnik sam.
- VSRS Sodba VIII Ips 469/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 221/2008Vrhovno sodišče RS · 20. 4. 2010
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka za svojega otroka ima mati tožnika in ne mladoletni tožnik sam.
- VSRS Sodba VIII Ips 469/2007Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2009
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji. Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.