17. člen ZSDP-UPB2
(trajanje porodniškega dopusta)
Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.
- VSRS sodba VIII Ips 278/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi oziroma obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, če je začasno odsotna delavka odšla na porodniški dopust še pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi tožnice, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca, kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, ali je prejšnji delavec uvedel novega delavca v delo ali ne. Ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka. Te delovne naloge so predstavljale le eno od delovnih nalog delovnega mesta „prodajalec“ ki so se menjale.
- VDSS sklep Pdp 570/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 3. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi oziroma obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, če je začasno odsotna delavka odšla na porodniški dopust še pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi tožnice, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca, kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, ali je prejšnji delavec uvedel novega delavca v delo ali ne. Ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka. Te delovne naloge so predstavljale le eno od delovnih nalog delovnega mesta „prodajalec“ ki so se menjale.
- VDSS sklep Pdp 570/2015Višje delovno in socialno sodišče · 27. 5. 2015
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.