70. člen ZSDP-UPB2

Otroški dodatek, urejen v 70. členu ZSDP, ni denarna pomoč otroku, temveč je namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi. Temu je prilagojen njegov izračun, ki je odvisen od višine prejemkov družinskih članov, s katerimi otrok trenutno biva. Med te sodi tudi preživnina, zato ga pri njeni odmeri ni mogoče upoštevati.

Tožnica ni upravičena do otroškega dodatka še za mesec februar 2011. V skladu s 94. členom ZSDP in 22. členom Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov bi namreč morala, da bi ji pripadal otroški dodatek tudi za februar 2011, vložiti zahtevo že v mesecu januarju 2011, česar pa ni dokazala.

Ker se otroški dodatek v primeru, ko se uveljavlja po preteku 90 dni od rojstva otroka, prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, je tožnik, ki je zahtevo podal dne 7. 11. 2005, do otroškega dodatka upravičen od 1. 12. 2005 dalje, in sicer za obdobje enega leta.

Po določbah ZPIZ-1 pripada otrokom družinska pokojnina do takrat, ko izpolnijo pogoje za to, da praviloma lahko sami pridobivajo dohodek. To je najprej do dopolnjenega 15. leta starosti, če pa se šolajo, pa do konca šolanja. Bistven je zaključek šolanja in ne starost. Redno šolanje se praviloma sicer zaključi do 26. leta starosti, v primerih kot je tožnikov, pa gre za primer, ko to objektivno ni mogoče (dolžina študija). Tožnik zaradi tega ne sme biti v drugačnem, neenakopravnem položaju s tistimi, ki obdržijo pravico do družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve šolanja iz subjektivnih razlogov, ki so navedeni v 118. členu ZPIZ-1. Če sodišče ne odloči o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, lahko tožnik predlaga izdajo dopolnilne sodbe. Ni pa mogoče te pomanjkljivosti odpraviti v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, in je po naravi stvari ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njo o zahtevku ali delu zahtevka tožnika sploh ni bilo (pravnomočno) odločeno.

Otroški dodatek ni trajni vir preživljanja v smislu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.

Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, mora imeti po 4. točki 10. člena ZDRS zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki zagotavlja materialno in socialno varnost; ta pogoj pa s sporazumom o preživljanju, sklenjenim s taščo tožnice, ni izkazan. Vira preživljanja v smislu 4. točke 10. člena ZDRS pa tudi ne predstavlja otroški dodatek. Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa.