72. člen ZSDP-UPB2
(skupni dohodek družine)
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen: 1. pomoči ob rojstvu otroka, 2. otroškega dodatka, 3. dodatka za nego otroka, 4. dodatka za veliko družino, 5. dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka, 6. dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca), 7. dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve, 8. solidarnostna pomoč.
- VDSS sodba Psp 347/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Tožničin mož dela v tujini, kjer prejema bruto plačo brez povračil stroškov prehrane in prevoza na delo. Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Zato je toženec pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek tožničinega moža v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške malice in prevoza, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica.
- VDSS sodba Psp 265/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2011
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
- VSRS Sklep VIII Ips 47/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da znesek nadomestil, ki naj bi jih tožničin mož vrnil Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja „odhodek“, ki ga od osnove za določitev cenzusa za priznanje otroškega dodatka ni mogoče odšteti oziroma nima nobenega vpliva na višino te osnove.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 347/2012Višje delovno in socialno sodišče · 13. 12. 2012
Tožničin mož dela v tujini, kjer prejema bruto plačo brez povračil stroškov prehrane in prevoza na delo. Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Zato je toženec pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek tožničinega moža v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške malice in prevoza, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica.
- VDSS sodba Psp 265/2011Višje delovno in socialno sodišče · 1. 9. 2011
Postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka je predlagalni postopek, zato bi morala tožnica v vlogi, s katero je uveljavljala to pravico, navesti vsa relevantna dejstva in podatke. Ker tega ni storila in sicer ni navedla vseh dohodkov, ki jih ima njena družina, je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o obnovi postopka in tudi novo odločbo o višini otroškega dodatka.
- VSRS Sklep VIII Ips 47/2009Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2011
Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da znesek nadomestil, ki naj bi jih tožničin mož vrnil Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja „odhodek“, ki ga od osnove za določitev cenzusa za priznanje otroškega dodatka ni mogoče odšteti oziroma nima nobenega vpliva na višino te osnove.
- VDSS sodba Psp 632/2009Višje delovno in socialno sodišče · 21. 1. 2010
Ker je toženec prejemal otroški dodatek v določeni višini mesečno, čeprav do otroškega dodatka v takšni višini za to obdobje ni bil upravičen, ker so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za priznanje pravice, in ker je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba o spremembi pravice do otroškega dodatka, je toženec dolžan vrniti neupravičeno prejeti znesek otroškega dodatka.
- VSC sodba Cp 488/2009Višje sodišče v Celju · 6. 5. 2009
Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.
- VDSS sodba Psp 867/2007Višje delovno in socialno sodišče · 9. 10. 2008
Nadomestila plač, ki so bila tožniku s strani delodajalca v letu 2005 izplačana na podlagi sodbe delovnega sodišča za nazaj (od leta 2002 do 2005), so vir dohodnine, zato se vštejejo med skupne dohodke družine v letu 2005 za ugotavljanje pogojev za dodelitev otroškega dodatka. Vrnitev preveč izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo zavodu, ker je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje, na določitev dohodka družine ne vpliva.