1. člen ZGos
Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.
- VSL Sodba PRp 577/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2022
V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil. Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.
- VSRS Sodba II Ips 217/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Neposrednega predpisa, ki bi tožencu nalagal ustrezne varnostne ukrepe za varovanje objekta (hotela) in ljudi, ni. Ali bi mu varnostne ukrepe kljub temu narekovala merila skrbnosti, je zato treba presojati upoštevajoč tudi predpise in merila o varovanju ljudi in premoženja, ta pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi tožencu bodisi dejavnost, ki jo opravlja (gostinstvo), bodisi hramba denarja v blagajni recepcije narekovala posebno varovanje, zgolj splošne (abstraktne) nevarnosti ropa v hotelu pa tudi ni mogoče šteti za poseben varnostni razlog, zaradi katerega bi bilo treba organizirati službo varovanja.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 8. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba PRp 577/2021Višje sodišče v Ljubljani · 4. 8. 2022
V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil. Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.
- VSRS Sodba II Ips 217/2010Vrhovno sodišče RS · 14. 7. 2011
Neposrednega predpisa, ki bi tožencu nalagal ustrezne varnostne ukrepe za varovanje objekta (hotela) in ljudi, ni. Ali bi mu varnostne ukrepe kljub temu narekovala merila skrbnosti, je zato treba presojati upoštevajoč tudi predpise in merila o varovanju ljudi in premoženja, ta pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi tožencu bodisi dejavnost, ki jo opravlja (gostinstvo), bodisi hramba denarja v blagajni recepcije narekovala posebno varovanje, zgolj splošne (abstraktne) nevarnosti ropa v hotelu pa tudi ni mogoče šteti za poseben varnostni razlog, zaradi katerega bi bilo treba organizirati službo varovanja.