Zakon o gostinstvu (ZGos)

Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost po tem zakonu lahko opravljajo tudi oddajalci sob, kmetje in društva v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.

Priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev, ki jih pravne in fizične osebe ter društva organizirajo na nepridobitni podlagi in za lastne potrebe v svojih prostorih, se ne urejajo s tem zakonom. Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka določajo drugi predpisi.

Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih in na prostem pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, hotelska naselja, počitniške hiše in apartmaji, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinska dejavnost se lahko med turistično sezono opravlja zunaj gostinskega obrata v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno. Pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z odločbo za gostinstvo pristojna enota upravne enote, glede na razmere in potrebe na določenem območju.

Gostinski obrati so lahko v nepremičnih in premičnih objektih. Premični gostinski obrat je objekt, prirejen na avtomobilskem in podobnem podvozju, na tirnem vozilu ali vodnem oziroma zračnem plovilu, ki se lahko premika z lastnim pogonom ali vleko.

Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v nepremičnih gostinskih obratih je uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna enota upravne enote na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora.

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

1.      minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

-  poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;

-  pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);

-  pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;

2.      pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;

3.      pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije prenočitvenih gostinskih obratov in marin;

4.      minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah ter na osebe, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti;

5.      pogoji glede minimalne stopnje strokovne izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti.

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor in ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Merila in način kategorizacije prenočitvenih gostinskih obratov in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje iz 4. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo. Pogoje glede minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo.

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. Za gostinstvo pristojna enota upravne enote z odločbo določi vrsto in kategorijo gostinskega obrata. Gostinski obrati morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, v katero so razvrščeni po odločbi iz prejšnjega odstavka. Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.

Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Gostinec določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojni enoti upravne enote. Za gostinstvo pristojna enota upravne enote lahko v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena, glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja, za posamezen gostinski obrat določi drugačen poslovni čas, pri čemer upošteva tudi mnenje lokalne skupnosti. Gostinec mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena.

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in vinski karti, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku oziroma na jedilnem listu in vinski karti morajo biti označene vrsta, količina in cena storitve.

Sobodajalec je fizična oseba, ki je registrirana, da v svojem stanovanju ali počitniški hiši trajno ali sezonsko nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez njega. Sobodajalcu ni treba izpolnjevati pogoja o strokovni izobrazbi iz 5. točke 9. člena tega zakona.

Kmet lahko na svoji kmetiji nudi gostom nastanitev, pripravlja ali streže jedi ter pijačo. Kmet lahko nudi gostom poleg jedi le doma pridelano in predelano pijačo (kmetije odprtih vrat, vinotoči, osmice in podobno), razen če kmet nudi tem gostom tudi nastanitev. Če gostinska ponudba v kraju oziroma na posameznem območju ni dovolj razvita, lahko za gostinstvo pristojna enota upravne enote izjemoma dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena nudi gostom tudi kupljeno pijačo.

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni sanitarni inšpekcijski organ.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da pravna ali fizična oseba opravlja gostinsko dejavnost, ne da bi bila registrirana za to, ji opravljanje take dejavnosti prepove. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi:

-        da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona,

-        da prostori ne izpolnjujejo sanitarno-zdravstvenih pogojev, ki jih določa predpis iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, z odločbo začasno prepove opravljanje gostinske dejavnosti do odprave nepravilnosti, odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna ali fizična oseba ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko v soglasju z organom sanitarne ali urbanistične ali druge pristojne inšpekcije in na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Če pristojni tržni inšpekcijski organ ugotovi, da gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje take dejavnosti do odprave nepravilnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje gostinec pravna oseba za prekršek:

-        če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z odločbo za gostinstvo pristojne enote upravne enote (6. člen);

-        če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim ali sanitarno zdravstvenim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., 3. in 4. točka 9. člena);

-        če oseba, ki opravlja dela v gostinski dejavnosti, ne izpolnjuje minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev (4. točka 9. člena);

-        če oseba, ki opravlja dela v gostinski dejavnosti ne izpolnjuje pogojev o minimalni stopnji strokovne izobrazbe (5. točka 9. člena);

-        če gostinski obrat ne posluje s kategorijo ali vrsto, v katero je razvrščen (tretji odstavek 11. člena);

-        če ne posluje v določenem obratovalnem času (četrti odstavek 12. člena);

-        če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen);

-        če opravlja gostinsko dejavnost kljub začasni prepovedi (drugi odstavek 18. člena). Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz 21. člena tega zakona gostinec fizična oseba. Enako se kaznuje za prekršek tudi fizična oseba, če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 14. oziroma 15. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek, kdor opravlja gostinsko dejavnost, za katero ni registriran.

Podzakonske akte iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona predpišeta pristojna ministra v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Do sprejetja predpisov iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona se uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88), pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88) in pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88).

Gostinsko dejavnost v začasnih gostinskih obratih iz 1. točke 5. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) je mogoče opravljati do izteka roka, za katerega jim je bila izdana odločba, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilno dejavnost na kmetijah, lahko kmetje opravljajo dejavnost iz 15. člena tega zakona na podlagi dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev, ki ga ob priglasitvi te dejavnosti predložijo za gostinstvo pristojni enoti upravne enote.

Do uveljavitve novega sistema državne uprave opravljajo naloge iz tretjega odstavka 6. člena, 8. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega in tretjega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 15. člena in 26. člena tega zakona pristojni občinski upravni organi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 327-01/91-2/6 Ljubljana, dne 21. decembra 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.