Zakon o gostinstvu (ZGos)

Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).

(črtan)

Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta. Za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena. Gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena se sme opravljati le v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka.

(črtan)

Za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

1.      minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

-  poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;

-  pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);

-  pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;

2.      pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;

3.      pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;

4.      pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah. Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.

Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena. Gostinec oziroma kmet mora obvestilo o razporedu obratovalnega časa objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat oziroma kmetijo. Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina.

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.

Ne glede na določbe 12. in 13. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06), sobodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije vloži pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). O vpisu sobodajalca fizične osebe v Poslovni register Slovenije AJPES izda potrdilo o vpisu, ki ga posreduje sobodajalcu in pristojnemu davčnemu uradu. Način vpisa v Poslovni register Slovenije predpiše AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo.

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev. Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo.

Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 15. člena tega zakona lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja. Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, in katerega uresničevanje nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, ter določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost, ne da bi bila registrirana za to, ji opravljanje take dejavnosti prepove. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona ali če ugotovi, da gostinec ni označil cen v skladu z določbami 13. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prejšnjega odstavka niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

(črtan)

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(črtan)

Z globo od 1.200 do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:

-        če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi in drugi odstavek 6. člena), ali v nasprotju z aktom iz četrtega odstavka 6. člena;

-        če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., in 3. točka 9. člena);

-        če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena);

-        če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek:

-        posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami drugega odstavka 14. člena tega zakona;

-        posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona;

-        posameznik (kmet), če na prireditvi iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15.a člena tega zakona ali v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.

(črtan)

Podzakonske akte iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona predpišeta pristojna ministra v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Do sprejetja predpisov iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona se uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88), pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88) in pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih objektov (Uradni list SRS, št. 11/75 in 15/88).

Gostinsko dejavnost v začasnih gostinskih obratih iz 1. točke 5. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86) je mogoče opravljati do izteka roka, za katerega jim je bila izdana odločba, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali dopolnilno dejavnost na kmetijah, lahko kmetje opravljajo dejavnost iz 15. člena tega zakona na podlagi dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev, ki ga ob priglasitvi te dejavnosti predložijo za gostinstvo pristojni enoti upravne enote.

Do uveljavitve novega sistema državne uprave opravljajo naloge iz tretjega odstavka 6. člena, 8. člena, drugega odstavka 11. člena, drugega in tretjega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 15. člena in 26. člena tega zakona pristojni občinski upravni organi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73 in 29/86).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu – ZGos-A (Uradni list RS, št. 40/99) dodaja 24.a člen zakona, ki se glasi: »24.a člen Pravni ali fizični osebi, ki želi opravljati gostinsko dejavnost v poslovnem prostoru oziroma objektu, za katerega je bilo pred 25. januarjem 1995 na podlagi takrat veljavnih predpisov izdana odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, pa zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, izpolnjuje pa vse druge predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, za gostinstvo pristojna enota upravne enote izda odločbo, s katero se začasno, do pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar največ za tri leta od izdaje te odločbe, dovoli opravljati gostinska dejavnost. Prosilec namesto uporabnega dovoljenja predloži odločbo oziroma obrtno dovoljenje, iz katerega je razvidno, da so bili v teh poslovnih prostorih po takrat veljavnih predpisih izpolnjeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, izjavo lastnika objekta oziroma poslovnega prostora, da v poslovnem prostoru po izdaji te odločbe ni bilo gradbenih posegov, in potrdilo, da je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami zakona o graditvi objektov. Če pristojna enota upravne enote zavrne zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, se po pravnomočnosti takšne zavrnitve šteje, da za te poslovne prostore niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz prve točke 9. člena tega zakona.«; ter vsebuje naslednj o prehodn o in končn o določb o: »18. člen Gostinci, ki opravljajo svojo dejavnost v premičnih gostinskih obratih, morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Uradni list RS, št. 15/95 in 22/98) in pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96) z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Vsebino in način vodenja registra sobodajalcev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 19. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.«. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00 ) vsebuje naslednjo končno določbo: »24. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos- B (Uradni list RS, št. 101/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 15. člen Društva, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo gostinsko dejavnost, morajo izpolniti pogoje, določene za opravljanje gostinske dejavnosti s tem zakonom, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 16. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/95 in 45/98). Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcev (Uradni list RS, št. 70/99) z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 17. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos- C (Uradni list RS, št. 60/07) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 16. člen Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. V postopkih za določitev kategorije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, se začnejo določbe 5. člena tega zakona uporabljati po uskladitvi Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) s tem zakonom. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev. Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 17. člen Določbe drugega odstavka 14. člena in prvega ter drugega odstavka 14.a člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcev (Uradni list RS, št. 70/99 in 45/06). Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka, razen 4. člena, se uporabljajo še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. AJPES izda v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo, akt iz tretjega odstavka 14.a člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ta akt uredi tudi prenos podatkov iz registra sobodajalcev pri pristojnih upravnih enotah v Poslovni register Slovenije. 18. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.