218. člen ZKP

Sodišči sta presodili, da ob (implicitnem) dovoljenju obsojenca, ki ga je dal policistu, slednjemu vstop v stanovanje dovoljuje tudi določba prvega odstavka 53. člena ZNPPol. Vrhovno sodišče takšnemu stališču pritrjuje, saj prvi odstavek navedenega člena med drugim določa, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore med drugim tudi, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru ali v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja. Predvsem pa je imel policist pooblastilo za vstop v obsojenčevo stanovanjsko hišo na podlagi prvega odstavka 218. člena ZKP. Njegov vstop v stanovanjsko hišo in spalnico je bil upravičen, ker je policija zaradi obsojenčevega klica na 113 razpolagala s podatkom, da je v obsojenčevi hiši ... prišlo do umora in je bil torej vstop nujen za varnost ljudi, saj bi bila nenazadnje oškodovanka lahko tedaj še vedno živa in bi potrebovala pomoč oziroma bi se v hiši lahko nahajali še drugi potencialni oškodovanci. Očitek zahteve, da je policija ravnala v nasprotju z 218. členom ZKP ter nesorazmerno posegla v obsojenčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki ga varuje 36

Četudi obtoženec ključev ne bi izročil, je zanesljivo in z gotovostjo mogoče zaključiti, da bi policija nadaljevala s preverjanjem in preiskovanjem v začrtani smeri na podlagi samoprijave obtoženca (da je v stanovanju ubil svojo ženo), torej z vstopom v stanovanje, saj je bilo potrebno preveriti okoliščine, ki so kazale na smrt določene osebe in bi policisti nedvomno (tudi z uporabo sile) nujno vstopili v stanovanje in preverili te okoliščine. To pa tudi pomeni, da bi do istih dokazov, vključno z najdbo trupla, policisti neizogibno in po neodvisni poti prišli tudi, če obtoženi ključev ne bi izročil, in torej vzročna zveza med postopanjem policistov in v nadaljevanju pridobljenimi podatki in dokazi ni bila odločilna. S tem, ko sodišče prve stopnje obrambi ni dopustilo, da bi s pomočjo strokovnjaka vnesla dvom v dokaz z izvedenstvom med samim izvajanjem dokaza, saj ji je bila na glavni obravnavi dne 13. 2. 2023 v celoti onemogočena pomoč strokovnjaka pri izvedbi dokaza z izvedencem, je kršilo obtoženčevo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS. Ni dvoma, da je učinkovita pomoč strokovnjaka zagotovljena, ko se ta sprejme kot pomočnik obrambe in lahko "kot usta obrambe" sode

Pregled prostora zaradi lastne zaščite (zaščitni pregled, protective sweep) se lahko izvede le, če obstajajo izrazljiva dejstva, na podlagi katerih bi razumno preudaren policist z razumnim sklepanjem zaključil, da obstaja verjetnost, da se na območju, ki ga je treba pregledati, nahaja oseba, ki predstavlja nevarnost zanj oziroma za ljudi na kraju dogodka. Analogno z opravo osebne preiskave po četrtem odstavku 218. člena ZKP gre za dokazni standard suma. Zgolj potencialna, teoretična nevarnost za varnost policistov, ki opravljajo hišno preiskavo, pa ne zadošča. Pregled mora biti omejen na površen pregled tistih prostorov, v katerih bi se lahko nahajala taka oseba in ne sme trajati dlje, kot je potrebno za odpravo utemeljenega suma nevarnosti. V okviru zaščitnega pregleda policist osebo, ki odpre vrata stanovanja, lahko pospremi v notranjost stanovanja, če se ta oseba iz nekega razloga (npr. zaradi identifikacije, kot v obravnavni zadevi) vrne v notranjost, da tako zagotovi nadzor nad njo.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera vstop policije v stanovanjsko hišo tožnika in ob tem izvedeni ukrepi ne predstavljajo protipravnega ravnanja v smislu 26. člena Ustave RS.

S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.

Okoliščine iz predmetnega uradnega zaznamka, povečane porabe električne energije, anonimne prijave ter dejstvo prejšnjih zasegov prepovedanih drog, so takšne narave, da nedvomno na prvi pogled (prima facie) potrjujejo dognanja preiskovalnega sodnika o obstoju utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja.

Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.

Ustava dopušča vstop v stanovanje brez odločbe sodišča, če je to neizogibno potrebno za prijetje storilca kaznivega dejanja ali za zavarovanje ljudi in premoženja. Zakonska podlaga, ki omogoča poseg v nedotakljivost stanovanja brez odredbe sodišča je v 218. členu ZKP. Vstop je bil v konkretnem primeru upravičen iz razloga, ker se je v sobi nahajal obsojenec, za katerega je bila izdana odredba pristojnega organa z njegovo prisilno privedbo, to je v informacijski sistem vpisan ukrep „prijetje s privedbo“. Obsojeni je bil prijet zaradi njegove privedbe na policijsko postajo. Policist je ob odgovoru obsojenca, da je kovček v omari, omaro odprl in tega iz nje vzel. Navedenega ni mogoče šteti kot opravo hišne preiskave, temveč sestavni del prijetja, kovček, s katerim je obsojeni pripotoval v Slovenijo, pa kot predmet po drugem odstavku 51. člena ZNPPol, ki ga je imel obsojenec s sabo. Določbe 4. člena ZKP o pravnem pouku, ki se poda osebi, ki ji je vzeta prostost, ni mogoče razlagati na način, da bi moral pravni pouk biti podan že tekom prijetja, predno se opravi varnostni pregled osebe in predmetov, ki jih ima pri sebi.

Pritožba zagovornika, ki trdi, da je hišna preiskava zoper obdolženega T.H. nezakonita tudi zato, ker obdolženi sploh ni imensko naveden v odredbi za hišno preiskavo, je neutemeljena, saj zagovornik prezre, da je bila odredba za hišno preiskavo razen poimensko navedenih osumljencev, odrejena tudi zoper druge še neznane osumljene. Zato okoliščina kdaj je obdolženi T.H. postal osumljeni ali pred ali med samo preiskavo, ni odločilna.

V stanovanju obdolženega sta kriminalistki kritičnega dne opravili hišno preiskava brez pisne odredbe preiskovalnega sodnika, za katero niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, niti ob njenem izvajanju niso bile spoštovane določbe drugega in tretjega odstavka 218. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kar po določbi 219. člena ZKP v zvezi s 83. členom ZKP narekuje izločitev vseh na tej podlagi pridobljenih dokazov iz spisa.

Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja. Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo. Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (niž

Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki opravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, morajo obstajati poleg objektivne nevarnosti, o kateri se sicer lahko sklepa na podlagi prejšnjega ravnanja privedene osebe pri postopku prijetja, tudi neke konkretne okoliščine, ki izhajajo iz nadaljnjega ravnanja prijete osebe, ki utemeljujejo sum ali verjetnost, da ima pri sebi še nevarne predmete ali orožje za napad,

Odločba o preiskavi stanovanja oziroma drugih prostorov ni pogoj za zakonitost zasega predmetov po prvem odstavku 164. člena ZKP (nevarnost odlašanja).

Po določbi 385. člena ZKP se v primeru, ko je pritožba podana samo v obtoženčevo korist, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje. Vendar to ne pomeni, da je sodišče v ponovljenem postopku vezano na prav vse (materialno- in procesnopravno relevantne) dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v prvotnem postopku, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je opisan v krivdoreku. To načelo prav tako ne pomeni, da mora sodišče v ponovnem sojenju vztrajati pri procesnih kršitvah, ki jih je v prvotnem sojenju zagrešilo in bi lahko bile v obsojenčevo korist. Za razmejitev med hišno preiskavo (na željo imetnika stanovanja) po 218. členu ZKP ter zasegom na podlagi izročitve stvari brez preiskave je bistveno, ali policisti sami pregledujejo prostore in iščejo predmete ali pa zasežejo le tiste predmete, ki jih izroči imetnik. Izročitve ne kaže razumeti le v smislu dejanske izročitve iz rok v roke, ampak tudi t. i. simbolične izročitve, tj. prepustitve posesti z dejanjem, ki ga je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče šteti za izročitev. Bistv

Obširne pritožbene navedbe odločitve sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil preiskan osebi avtomobil, ki ga je uporabljal soobtoženi R.K.. Pri preiskavi je bil slednji navzoč, navzoči sta bili tudi dve priči in kot izhaja iz zapisnika o preiskavi (listovna št. 21 do 24), so bile pri preiskavi zasežene tudi tri zgoščenke najdene v prtljažniku osebnega avtomobila. V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali so policisti utemeljeno zaključevali, da tudi zasežene zgoščenke spadajo med predmete, ki naj se po odredbi poiščejo v preiskanem osebnem avtomobilu, torej, ali spadajo med naprave in material za izdelovanje ponarejenih kartic, ponarejene kartice, denar osebne dokumente in druge predmete, ki bi služili kot dokaz v kazenskem postopku. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v oceno sodišča prve stopnje, da so policisti upravičeno zasegli zgoščenke, saj bi se na njih lahko nahajali relevantni podatki za izdelovanje ponarejenih kartic (tako npr. pripomočki, navodila) za izdelovanje ponarejenih kartic oziroma računalniški program v tej zvezi in podobno. Vse to pa nedvomno spada med „material za izdelovanje ponarejenih kartic“

Osebna preiskava brez odredbe sodišča je izjema, zato s prenizko postavitvijo kriterijev njene uporabe ni dopustno širiti. Nevarnost, da bo tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali mu je vzela prostost, odvrgel, skril ali uničil predmete, mora temeljiti na okoliščinah konkretnega primera.

Če policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb – prič ob začetku hišne preiskave. Gibanja policistov po stanovanju zaradi „vizualnega pregleda prostorov“ ni mogoče razumeti drugače kot dejanski začetek hišne preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi.

Tudi pri hišni preiskavi brez odredbe, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP). Njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, pri čemer morajo biti razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič navedeni v zapisniku o preiskavi.

Odprtje predala omarice in zaseg predmetov v njem predstavlja poseg, ki ga je treba enačiti s hišno preiskavo, za izvedbo hišne preiskave pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu.

Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki upravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, je treba najprej ugotoviti, ali obstaja objektivna možnost, da oseba ravna na način, s katerim lahko onemogoči dokazovanje. Objektivnim okoliščinam pa se bodo praviloma morale pridružiti tudi okoliščine na strani preiskane osebe oziroma njena aktivnost v smeri uničenja predmetov, bodisi ob odvzemu prostosti bodisi v kakšnem predhodnem policijskem postopku. Osebna preiskava brez odredbe sodišča ne more temeljiti na predvidevanju, da se storilci praviloma skušajo znebiti predmetov, ki jih inkriminirajo. Ključno za ugotovitev, ali je bila osebna preiskava brez odredbe sodišča opravljena zakonito, je presoja, ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je preiskana oseba storila kaznivo dejanje ter ali (in kateri) razlog je narekoval odvzem prostosti (drugi odstavek 157. člena ZKP).