VSM Sklep V Kp 1842/2018

Pritožbi zagovornikov obdolženih C.W. in T.H. se zavrneta kot neutemeljeni.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zagovornikov obdolženih C.W. in T.H. za izločitev dokazov, podanih na predobravnavnem naroku 29. 11. 2018 in 12. 12. 2018 na podlagi prvega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s členom 83 ZKP zavrnilo.

2Zoper tak sklep sta se pritožila:

- zagovornik obdolženega C.W. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve Ustave Republike Slovenije in ESČP, pritožbenemu sodišču predlaga, da predlogu za izločitev dokazov ugodi oziroma napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje;

in

- zagovornik obdolženega T.H. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev Ustave Republike Slovenije in EKČP, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi oziroma napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno navaja, kateri so tisti dokazi, ki se po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP po uradni dolžnosti ali na predlog strank morajo iz sodnega spisa izločiti oziroma za katere je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba na njih ne sme opreti. Iz splošne določbe 18. člena ZKP izhaja, na katere dokaze se sodna odločba ne sme opreti in sicer so to dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb kazenskega postopka, če je zanje v zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Tako ZKP v členih 219, 215 in 216 določa, da se sodna odločba ne sme opirati na dokaze, pridobljene s hišno preiskavo v primeru, da je ta bila opravljena brez pisne odredbe sodišča ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če je bila preiskava opravljena v nasprotju s pravili o njeni izvedbi, kadar jo je mogoče opraviti brez sodne odredbe ali brez navzočnosti solenitetnih prič iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Sodišče svoje odločbe ne sme opreti niti na zapisnik o zaslišanju obdolženca, če ta ni bil poučen o svojih pravicah ali če pravni pouk glede pravice do zagovornika, ni vpisan v zapisnik, oziroma če je bila izpovedba obdolženca pridobljena s silo, grožnjo ali drugimi podobnimi sredstvi ali je bil obdolženec v primeru obvezne formalne obrambe zaslišan brez navzočnosti zagovornika (člen 227/X ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi, glede na navedeno, niso bile strojene kršitve, ki jih v pritožbah uveljavljata zagovornika.

5Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti hišne preiskave na naslovu D.m., L. in zakonitosti pridobljenih dokazov, na podlagi te preiskave ugotovilo, da je bila hišna preiskava opravljena zakonito, zato na podlagi nje pridobljeni dokazi niso nezakoniti, kot to skušata prepričati oba zagovornika. Razloge za takšno odločitev je sodišče prve stopnje navedlo v točkah 6 in 7 napadenega sklepa, na te razloge pa se v celoti v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče in jim nima kaj dodati. Pritožbi zagovornikov, ki se sklicujeta na to, da je odredba za hišno preiskavo bila pomanjkljiva tudi zato, ker v njej ni bilo določno navedeno kateri predmeti se bodo zasegli in od katerega osumljenca, prav tako pa v odredbi pogrešata konkretizacijo nevarnosti odlašanja s hišnimi preiskavami, kakor tudi zakaj odredba o hišni preiskavi ni bila vročena lastnikom stanovanj, ki bi morali biti prisotni pri hišnih preiskavah, prav tako pa pri hišni preiskavi nista bili navzoči priči, sta neutemeljeni. Že sodišče prve stopnje je ovrglo takšne trditve obrambe, ko je določno navedlo, da so v obravnavani zadevi bili podani vsi zakoniti pogoji za hišno preiskavo, ki je bila opravljena na podlagi ustrezno obrazložene odredbe preiskovalnega sodnika.

6Da hišna preiskava na naslovu D.m., L., ni bila opravljena v nasprotju z Ustavo in ni bila nezakonita, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, kar je v napadenem sklepu tudi ustrezno obrazložilo. Zato pritožbi, ki ponovno opozarjata, da so tuji varnostni organi brez zakonske podlage sodelovali pri izvršitvi odredbe za hišno preiskavo, ki jo lahko v skladu z veljavno zakonodajo, opravijo le varnostni organi RS, ne moreta biti uspešni. Pravno podlago za mednarodno pravno pomoč ureja tretji odstavek 515. člena ZKP, ki določa, da se v primeru veljavne vzajemnosti ali če tako določa mednarodna pogodba oziroma mednarodna kazensko pravna pomoč, takšna pomoč lahko daje tudi neposredno med domačimi in tujimi organi, ki sodelujejo v predkazenskem in kazenskem postopku, kot to navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa v točki 8, kjer navaja tehtne in utemeljene razloge o tem, zakaj sodelovanje slovenskih policistov in sodelovanje policistov policijskih enot pod okriljem Taipeija in Pekinga - Kitajska ter predstavnikov Evropola, vse pa pod vodstvom slovenske policije, ni sporno. Pri tem pritožbi spregledata, da so razlogi za takšno sodelovanje navedeni v 6. točki odredbe za hišno preiskavo, za uspešnost katere je bilo treba zagotoviti določeno število tajvanskih in kitajskih predstavnikov policijskih enot, ki so seznanjeni s problematiko in razumejo razloge za izvedbo hišne preiskave, predvsem pa zato, ker v klicnih centrih delujejo kitajski in tajvanski državljani, ki ne govorijo slovensko, prav tako pa je utemeljeno pričakovati, da bodo med hišno preiskavo najdeni dokazi v kitajskem jeziku. Iz navedene odredbe pa tudi izhaja, da bodo predstavniki Evropola pomagali koordinirati izvajanje hišne preiskave, saj naj bi hudodelska združba delovala v več državah. Vloga tajvanskih policistov pa je bila zgolj v tem, da so sodelovali kot prevajalci ter delovali po navodilih slovenskih kriminalistov. Zato pritožbi, ki skušata prepričati, da so tuje policijske enote prevzele vlogo slovenskih policijskih enot, kar pa je v nasprotju s slovensko zakonodajo in bi tudi zaradi tega bilo potrebno dokaze, ki so bili pridobljeni s hišno preiskavo izločiti, ker je podana kršitev iz člena 371/I-8 ZKP, ne moreta biti uspešni. Glede na vse navedeno pritožbi v tej smeri ne moreta biti uspešni, saj s hišno preiskavo pridobljeni dokazi niso nezakoniti in zato ne more biti govora o prej navedeni kršitvi.

7Prav tako je neutemeljena pritožba zagovornika, ko opozarja, da partnerkama obdolženih P. in H. ni bil dan ustrezen pravni pouk, da jima ni treba nič izpovedati, saj je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno navedlo, da se pravni pouki domnevnim žrtvam ne dajejo, osumljencem pa so bili dani pravni pouki ob prisotnosti tolmačev, zato o kršitvi na katere opozarja pritožba ne more biti govora. Nadalje si zagovornik obdolženega napačno razlaga zaseg predmetov obdolženim, ko trdi, da so potni listi obdolžencem bili nezakonito zaseženi, ker s tem nikoli niso soglašali, saj so bili potni listi obdolžencem zaseženi v skladu s pooblastili policije in v skladu z ZKP.

8Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča hišna preiskava ni bila opravljena nezakonito, kar izhaja tako iz izpovedb prič in dokumentacije, ki se nahaja v spisu, iz česar izhaja, da so hišne preiskave vodili in izvajali slovenski policisti, skladno z odredbo sodišča pa so bili tuji varnostni organi in predstavniki Evropola pri tem prisotni samo kot pomoč. Zato pritožba, ki meni, da ni bilo nobene zakonske podlage za sodelovanje tujih varnostnih organov, ni utemeljena, saj slovenski varnostni organi niso prekoračili svojih pooblastil s sodelovanjem varnostnih organov tuje države, zato tudi niso kršili Ustave, saj tuji varnostni organi niso prevzeli funkcije slovenskih varnostnih organov, kot to sicer navaja pritožba, ampak je šlo za pravno pomoč v že navedeni obliki in v smislu tretjega odstavka 515. člena ZKP. Zmotne pa so tudi navedbe pritožbe, da odredba preiskovalne sodnice ne vsebuje pravne podlage za sodelovanje tujih varnostnih organov pri hišni preiskavi. Preiskovalna sodnica je v odredbi za hišno preiskavo navedla, da se na podlagi tretjega odstavka 172. člena ZKP, izvršitev odredbe prepusti delavcem policije, ob navzočnosti in sodelovanju policistov, policijskih enot pod okriljem Taipeija in Pekinga - Kitajska, ter predstavnikov Evropola, vse pod vodstvom slovenske policije. Zato so vsi pomisleki pritožb glede sodelovanja tujih policijskih enot neutemeljeni, saj s tem niso bile kršene človekove pravice obdolžencev, praksa sodišč RS na katero se sklicuje pritožba, pa ni primerljiva z obravnavano zadevo.

9Zagovornik v pritožbi navaja, da v odredbi za hišno preiskavo niso navedena imena tujih varnostnih organov, ki so sodelovali v obravnavani zadevi, v odredbi pa tudi ni navedeno, da policija lahko vdre v stavbo D.m., L. ter da nobena žrtev, niti obdolženi ni soglašal s snemanjem pogovorov, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani kršitvi nista podani, saj v odredbi ni potrebno navesti imena tujih varnostnih organov, njihova vloga pa je razvidna iz vsebine same odredbe, iz katere tudi jasno izhaja, da se hišna preiskava na D. m., L. opravi brez predhodne izročitve odredbe in nepričakovano oziroma z nasilnim vstopom. Nesprejemljive pa so tudi navedbe pritožbe glede nesoglašanja za snemanje pogovorov žrtev in obdolžencev, saj so zato obstajale ustrezne odredbe. S takšnimi pritožbenimi navedbami, ki so povsem neutemeljene, zagovornik skuša na vsak način prikazati, da je hišna preiskava bila nezakonita. Tudi navedbe pritožbe, da so slovenski varnostni organi pridobili podatke kitajskih in tajvanjskih organov glede klicnih centrov, tam pa so ti podatki bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic, zato ti podatki v Sloveniji ne morejo biti zakoniti, so neupoštevne, saj te niso ustrezno podkrepljene oziroma obrazložene.

10Pritožba zagovornika, ki trdi, da je hišna preiskava zoper obdolženega T.H. nezakonita tudi zato, ker obdolženi sploh ni imensko naveden v odredbi za hišno preiskavo, je neutemeljena, saj zagovornik prezre, da je bila odredba za hišno preiskavo razen poimensko navedenih osumljencev, odrejena tudi zoper druge še neznane osumljene. Zato okoliščina kdaj je obdolženi T.H. postal osumljeni ali pred ali med samo preiskavo, ni odločilna.

11Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami zagovornika v bistvu grajata dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, kršitev kazenskega zakona, ki ga prav tako uveljavljata, pa v pritožbi ne konkretizirata, saj ne navedeta katere kršitve zakona naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje. Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, kar je v napadenem sklepu tudi tehtno obrazložilo. S temi razlogi pa v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče in jim nima kaj dodati. Kot že navedeno ZKP določa kdaj se zapisnik o hišni preiskavi izloči, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da nobeden razlog za njegovo izločitev ni podan, pri čemer je potrebno opozoriti na razliko med izločitvijo dokazov in presojo ali se sodba sodišča prve stopnje lahko opre na zapisnik o hišni preiskavi, kar bo pa predmet presoje sodišča prve stopnje na glavni obravnavi.

12Ker ima napadeni sklep razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožbi, ki skušata prepričati, da temu ni tako, ne moreta biti uspešni, saj se v pritožbah sklicujeta na okoliščine, ki pravilnost in zakonitost napadenega sklepa ne morejo omajati, saj podajata drugačno oceno pogojev za odreditev hišne preiskave, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje na podlagi določne in popolne odredbe preiskovalne sodnice.

13Glede ostalih pritožbenih navedb zagovornikov do katerih se pritožbeno sodišče ni posebej opredelilo, zato ker je nanje odgovorilo že sodišče prve stopnje oziroma je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso odločilnega pomena za obravnavano zadevo.

14Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu člena 402/III ZKP.