VSL Sklep V Kp 29739/2017

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz kazenskega spisa I K 29739/2017 izločilo listine, navedene v izreku sklepa, ter odločilo, da se bodo po pravnomočnosti sklepa izločene listine zaprle v poseben ovitek in shranile ločeno od drugih spisov ter da se bodo izločeni deli zapisnika o zaslišanju priče izločili tudi v informacijskem sistemu elektronske oblike spisa v IK vpisniku ter se vodili v posebni mapi.

2Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog zagovornikov za izločitev zapisnikov in vseh dokazov, pridobljenih na podlagi opravljene hišne preiskave, zavrne kot neutemeljen.

3Na pritožbo je odgovoril zagovornik obdolženca in predlagal, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in "potrdi izpodbijani sklep."

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje pridružuje zaključkom zunajobravnavnega senata, da je bila v stanovanju obdolženega kritičnega dne s strani kriminalistk A. A. in B. B. dejansko opravljena hišna preiskava brez pisne odredbe preiskovalnega sodnika, za katero niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, niti ob njenem izvajanju niso bile spoštovane določbe drugega in tretjega odstavka 218. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kar po določbi 219. člena ZKP v zvezi s 83. členom ZKP narekuje izločitev vseh na tej podlagi pridobljenih dokazov iz spisa.

6Pritožnica pravilnosti prvostopenjske odločitve ne more izpodbiti s pojasnjevanjem, da so policisti v stanovanje obdolženca vstopili upravičeno zaradi suma požara in po predhodnem soglasju obdolženca, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da sta policista C. C. in D. D. ob 7.45 uri v stanovanje obdolženca vstopila zakonito in pravilno zavarovala sobo ter počakala na prihod kriminalistov. Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjskim razlogovanjem, da je do kršitev ustavnih pravic obdolženca do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ter s tem povezanih kršitev določb kazenskega postopka prišlo v nadaljevanju, ko sta kriminalistki A. A. in B. B. ob zavedanju, da v stanovanju ni nobenega požara, brez izrecnega soglasja obdolženca vstopili skozi odprta vrata stanovanja in ob 9.00 uri pričeli z opravljanjem ogleda kraja dejanja, ki je po namenu oprave preiskovalnega dejanja in po intenzivnosti prerasel v opravljanje hišne preiskave. Kriminalistki med izvajanjem dejanja nista imeli potrebne odredbe preiskovalnega sodnika, kot skuša prikazati pritožba, saj je bila po podatkih spisa pobuda za izdajo odredbe za hišno preiskavo podana šele ob 15.20 uri, policija pa je sodno odredbo prevzela ob 16.05 uri, ko je bila soba s šotori za gojenje prepovedane droge že povsem preiskana in ko so policisti sodeč po zapisniku o ogledu tudi že vpogledali v notranjost omare na hodniku stanovanja. Pritožnica zakonitosti opravljene hišne preiskave ne more utemeljiti s sklicevanjem na zakonsko pooblastilo iz 218. člena ZKP, saj je sum požara do 9.00 ure že prenehal in za opravo preiskave v smislu prvega odstavka navedene zakonske določbe ni bilo nobene potrebe. Pritožnica poleg tega v svoji pritožbi ne izpodbija prvostopenjske ugotovitve, da v času izvrševanja preiskave ni bil podan razlog iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, da bi bilo mogoče hišno preiskavo brez odredbe sodišča opraviti brez obvezne navzočnosti dveh solemnitetnih prič, niti tak razlog ni nikjer zabeležen, kar je že samo po sebi razlog, da se sodna odločba na tako pridobljene dokaze ne sme opirati in je potrebna njihova izločitev iz spisa.

7Pritožba poudarja, da je šlo za zavržno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ki so ga policisti zaznali že na hodniku in si pred njim niso mogli zatisniti oči in nosu, kar posega v ustavno varovan prostorski vidik obdolženčeve zasebnosti brez ustrezne pravne podlage in brez upoštevanja postopkovnih zahtev, ki jih zapovedujeta 36. člen Ustave RS in relevantna določila ZKP, ne more upravičiti.

8Brezuspešno je pritožbeno sklicevanje na zakonsko pooblastilo za zaseg predmetov iz četrtega odstavka 220. člena ZKP, saj so bili predmeti v obdolženčevem stanovanju zaseženi šele s strani kriminalistk A. A. in B. B., in to za tem, ko sta policista C. C. in D. D. že ustrezno zavarovala obdolženčevo sobo ter počakala na njun prihod. V obravnavani dejanski situaciji ni bilo torej nobenega stvarno razumnega razloga, da policija pred opravo hišne preiskave in s tem povezanega zasega predmetov ni počakala na ustrezno odredbo preiskovalnega sodnika, podana pa ni bila niti nevarnost odlašanja, ki bi utemeljevala zaseg predmetov po 164. členu ZKP. Protispisno je nazadnje pritožbeno prikazovanje, da je obdolženec zasežene predmete policiji izročil sam, saj je iz zapisnika o zasegu predmetov na list. št. 13 razvidno, da so bili predmeti najdeni v levem in desnem šotoru ter ob tem ni zabeleženo, da bi jih obdolženec izročil sam.

9Pritožbeni razlog po navedenem ni podan, izpodbijani sklep pa je pravilen in zakonit, zato je sodišče druge stopnje pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).