VSM Sklep I Cp 466/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje pod I razveljavilo darilno pogodbo, ki sta jo sklenila stečajni dolžnik in tožena stranka in s katero je stečajni dolžnik prenesel svojo izključno lastninsko pravico na nepremičnini na toženo stranko. Pod II je sprejelo odločitev za vzpostavitev stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, dobljene z zemljiškoknjižnim dovolilom v darilni pogodbi. Pod III je odločilo, da je tožena stranka dolžna nepremičnino izprazniti v 15 dneh in jo prosto oseb in stvari izročiti v stečajno maso tako, da jo izroči stečajnemu upravitelju. Pod IV je odločilo, da se vložitev tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi in pod V je odločilo o stroških postopka.

2Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrne.

3Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Skladno z določilom drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se zamudna sodba ne sme izpodbijati zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

6Tožena stranka najprej uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je bila darilna pogodba sklenjena 21. 11. 2013, ko je veljal triletni rok za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo spremembo tega roka na pet let, ki je pričela veljati 16. 4. 2016. Tu gre tako za nedovoljeno retroaktivno uporabo zakona. Takšna pritožbena graja ni utemeljena. Rok za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj pet let (prvi odstavek 391. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) je bil določen s spremembo zakona, ki je pričel veljati 16. 4. 2016, to je preden je iztekel prej določen triletni rok, zato ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj triletni rok za izpodbijanje 16. 4. 2016 še ni iztekel in bi iztekel šele 21. 11. 2016. Tudi prehodne določbe ZFPPIPP, ki so pričele veljati 16. 4. 2016, določajo, da se sprememba iz tri na pet let uporablja za postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, torej po 16. 4. 2016. Stečajni postopek zoper toženo stranko se je začel 3. 6. 2018, torej več kot dve leti po uveljavitvi spremembe ZFPPIPP, zato ne gre za retroakti8vno uporabo tega predpisa.

7Utemeljena pa je pritožba v delu, ko uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.

8Tožnik trdi, da je bil do 21. 11. 2013 izključni lastnik nepremičnine ID ... 555/2 in ID ... 555/3, ki jih je pridobil še preden sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, zato ne moreta predstavljati skupnega premoženja zakoncev. Svojo izključno lastninsko pravico je tožeča stranka prejela na podlagi darilne pogodbe in jo brezplačno, prenesla na toženo stranko, kar izhaja iz notarskega zapisa št. Sv 585/2013 z dne 21. 11. 2013.

9Takšne trditve so v nasprotju z vsebino notarskega zapisa, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi. Iz notarskega zapisa izhaja, da pravni posel, sklenjen v notarskem zapisu Sv 585/2013, nima narave čistega darilnega posla, ampak gre za mešan pravni posel glede na to, da je obdarjenka s svojim delom in svojimi sredstvi pri obnovi stanovanjskega objekta v preteklih letih bistveno prispevala k povečanju vrednosti nepremičnine ter je tako originarno pridobila lastninsko pravico do ½ že na osnovi skupno pridobljenega premoženja v času trajanja zakonske zveze. To pa je v nasprotju s trditvami tožbe, da je bil tožnik do sklenitve darilne pogodbe 21. 11. 2013 izključni lastnik nepremičnin. Tožena stranka je, glede na zapis v darilni pogodbi pridobila lastninsko pravico na nepremičnini na originaren način do ½ in z darilno pogodbo do ½.

10Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

11Glede na to, da je bila izdana zamudna sodba in gre za kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče samo te kršitve ne more odpraviti, razveljavitev zamudne sodbe pa tudi ne bo kršila pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba vložena šele 14. 6. 2018. Sodišče prve stopnje kontradiktornega postopka še ni izpeljalo, poleg tega bi dokončna odločitev pritožbenega sodišča posegla v pravico strank do pritožbe, kar je tudi ustavno varovana pravica, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 365. člena ZPP.

13V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje speljalo dokazni postopek in nato o zadevi odločilo. Pri tem pritožbeno sodišče še opozarja, da zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj po določilu 275. člena ZFPPIPP vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo opravljeno to dejanje in ne pravice zahtevati razveljavitve samega dejanja.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem (Okrajnem) sodišču v Mariboru.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).