VSK sklep II Cp 101/2017

Pritožba, vložena po Civilnem združenju za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja, se zavrže.

Pritožba, vložena po odvetnici, se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Idriji odločilo, da se zadržanje E.Z., odrejeno s sklepom Pr 17/2017 z dne 16.1.2017, podaljša do 27.4.2017 ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil po odvetnici in po Civilnem združenju za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja. Pritožbe, vložene po Civilnem združenju za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja, pritožbeno sodišče zaradi narave odločitve ne bo vsebinsko povzemalo.

3V pritožbi, vloženi po odvetnici, pritožnik navaja, da je tokrat že četrtič zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom proti njegovi volji. Pogojev za takšno prisilno zadržanje ni, saj je že od leta 2008 ozdravljen. Zadržan je izključno, ker je stigmatiziran s strani staršev, CSD, psihiatrov,.... Z neprestanimi zadržanji v bolnišnici mu je proti njegovi volji onemogočeno, da bi si našel službo in zaživel normalno, svobodno življenje. Pritožnik želi še opozoriti, da mu je bila kršena pravica do zastopnika iz 6. alinee drugega odstavka 12. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Pred narokom dne 27.1.2017, ki je potekal v prostorih PB, je namreč klical tri zastopnike, vendar se mu v prvem poizkusu niti eden ni oglasil na telefon. Šele v drugem poizkusu se mu je oglasila tretja klicana zastopnica, ki pa mu je rekla, da je zadržana v tujini in se naroka ne more udeležiti. Ker gre v primerih zadržanja oseb pod posebnim nadzorom po ZDZdr za specifične postopke, saj se z njimi omejujejo človekove pravice, bi moralo biti nujno zagotovljeno, da pravica do zastopnika ne ostane zgolj prazna črka na papirju, ampak se ta pravica dejansko spoštuje tudi v praksi.

4Pritožba, vložena po Civilnem združenju za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja ni dovoljena, pritožba, vložena po odvetnici, pa ni utemeljena.

Glede pritožbe, vložene po Civilnem združenju za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja:

5ZDZdr v drugem odstavku 50. člena določa, kdo lahko vloži pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom. V skladu s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) je pooblaščenec pred višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku o pritožbi nasprotnega udeleženca opozorilo na navedene omejitve glede izbire pooblaščencev, ki veljajo za postopek pred višjim sodiščem. Ker Civilno združenje za zaščito človekovih pravic na področju duševnega zdravljenja, ne sodi med osebe iz drugega odstavka 50. člena ZDZdr, ki bi lahko vložile pritožbo, prav tako pa ni odvetnik in tudi ne druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Glede pritožbe, vložene po odvetnici:

6Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 70. člena ZDZdr podaljšalo že odrejeno pridržanje (do 30.1.2017) do 27.4.2017. Pri tem je pravilno ugotavljalo, ali so še izpolnjeni pogoji za zadržanje, določeni v 39. členu ZDZdr, povzeti v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu še vedno podani vsi zahtevani pogoji za zadržanje. Pri tem se je oprlo na strokovno mnenje izvedenca dr. M.K. in na njegovi podlagi ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu še vedno podana akutna faza trajne duševne motnje – paranoidne shizofrenije. Njegovo mišljenje je bolezensko spremenjeno in zoženo na preganjavico in nanašalnost, da so starši, CSD, sodstvo in zdravstvo proti njemu in da mu uničujejo življenje. Svojih misli ni sposoben usmeriti v ustrezno življenje, si priskrbeti zaposlitve in se preživeti. V zadnjih letih je to že peto zdravljenje nasprotnega udeleženca, zmeraj pa je po odpustu iz bolnišnice opustil uživanje nujno potrebni zdravil in je hitro prišlo do hudega poslabšanja. Tako nezdravljen hudo škoduje svojemu zdravju, je povesem nefunkionalen, več čas tava in bega. Zaradi tega je ambulantna obravnava neizvedljiva in je nujno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožnik navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, podprtih s strokovnim mnenjem izvedenca, ne uspe izpodbiti s svojo laično oceno, da je ozdravljen že od leta 2008, da je njegovo zadržanje posledica stigmatizacije in da mu je zaradi zadržanja na zdravljenju proti njegovi volji, onemogočeno, da bi si našel službo in normalno zaživel.

8ZDZdr osebi v času obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom zagotavlja pravico do zastopnika (drugi odstavek 12. člena, 23. člen ZDZdr). Oseba je tista, ki zastopnika izbere iz objavljenega seznama zastopnikov (prvi odstavek 27. člena ZDZdr). Zastopnika sodišče vabi na narok (46. člen ZDZdr). Pritožnik trdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma se zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo. Iz zapisnika z naroka dne 27.1.2017, ki sta ga podpisala tako nasprotni udeleženec kot njegova pooblaščenka, izhaja, da zastopnik ni navzoč, ker ga zadržani ni izbral. V njem pa ni nobenih trditev v smeri sedanjih pritožbenih navedb. Očitku o kršitvi pravice do zastopnika zato ni mogoče slediti.

9Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, ki tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).