50. člen ZDZdr

Po 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr je duševna motnja pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Gre za pravni pojem, ki ga sodišče napolni po strokovnih pojasnilih izvedenca medicinske stroke, ker samo nima potrebnega medicinskega znanja za presojo bolezenskega stanja.

Pritožbeni rok v postopkih po ZDZdr teče za vsako do pritožbe upravičeno osebo posebej, torej od dneva, ko je bil sklep vročen posameznemu pritožniku.

Ko je treba osebo namestiti v varovani oddelek SVZ, je zaradi njihove prezasedenosti ustavno vzdržna začasna rešitev, da oseba, ki je v psihiatrični bolnišnici, do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane tam, čeprav akutnega zdravljenja več ne potrebuje. Pritožnica sicer upravičeno izpostavlja prakso ESČP, na katero se sklicuje v pritožbi, vendar pri tem pozablja, da gre v obravnavanem primeru zgolj za začasno rešitev, saj je sodišče odrejeni ukrep omejilo z datumom 2. 3. 2024. Nasprotna udeleženka tako ostaja v varstvu pri pritožnici le za omejeno časovno obdobje. Razlog je potreba po stalni oskrbi in varstvu, ki ju zanjo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Dejstvo, da pritožničina dejavnost ni namenjena varstvu in oskrbi takšnih oseb, ne more pretehtati nad potrebami nasprotne udeleženke v konkretnem primeru. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V pritožbi ponujena namestitev nasprotne udeleženke v zavodu za prestajanje kazni zapora je očitno neprimerna, ker bi nesorazmerno posegla v ustavne pravice nasprotne udeleženke.

Rok za pritožbo zoper sklep o sprejemu osebe na zdravljenje v oddelek psihiatrične bolnišnice, ki je pod posebnim nadzorom, je 3 dni (prvi odstavek 50. člena ZDZdr); nasprotni udeleženec je bil o tem poučen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Pritožba je bila oddana priporočeno na pošto 17. 10. 2022, kar je 10 dni po poteku pritožbenega roka in po datumu, do katerega je bil zadržan na zdravljenju z izpodbijanim sklepom.

S sklepom o zadržanju na varovanem oddelku SVZ so prizadete le pravice nasprotnega udeleženca in lahko sodišče obravnava tudi nepravočasno pritožbo.

Odvetnici nasprotnega udeleženca – pritožnici je sodišče prve stopnje poskusilo vročiti odločbo osebno, ker pa vročitev po 140. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni bila možna, je bila vročitev opravljena tako, da ji je vročevalec v njenem poštnem predalu pustil obvestilo z navedbo, kje je pošiljka in z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Ker pritožnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Da gre za nujno zadevo iz drugega odstavka 83. člena ZS, v kateri torej procesni roki tečejo, je določeno v 9. točki tretjega odstavka 83. člena ZS, po kateri so nujne tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. ZDZdr med postopke pred sodiščem po tem zakonu uvršča tudi postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (tretja alineja drugega odstavka 30. člena ZDZdr) in hkrati določa, da so postopki pred sodiščem po tem zakonu nujni (prvi odstavek 33. člena ZDZdr). Obravnavana zadeva je torej nujna zadeva, zato v njej tečejo procesni roki tudi v času poletnega poslo

Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.

Sodišče prve stopnje poleg opisanega zgolj podaja zaključek, da pridržana oseba že sedaj hudo ogroža svoje zdravje in življenje, pa ne obrazloži s čim ga ogroža in kakšni (konkretni) nevarnosti za zdravje in življenje se izpostavlja (zadnji odstavek na 5 strani izpodbijanega sklepa). Ostali zaključki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa so na ravni abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja – udeleženka bi lahko hudo ogrožala zdravje in življenje drugih, ker se dezorganizirana in dezinhibirana ne bi zmogla zadovoljivo držati vseh ukrepov za obvladovanje širjenja COVID; ne bi bila sposobna primerno poskrbeti za svojo varnost, zdravje in življenje; bi lahko padla in se poškodovala; ne bi prepoznala slabšanja in ogrožanja, ki si ga počne, bolezen bi se razraščala (in bi se težave stopnjevale v primerjavi s stanjem ob sprejemu); ob vsem tem je realno pričakovati, da bi hudo ogrožala svoje zdravje in življenje. Takšnih nekonkretiziranih in abstraktnih nevarnosti ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni. V nepravdnem postopku sprejema osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (oziroma podaljšanja zadržanja) ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367. č člena ZPP. Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen Ustave RS) in do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).

V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS)

Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.

Ker prvi odstavek 50. člena ZDZdr določa, da je zoper sklep, s katerim se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, pritožbeni rok tri dni in gre navedeno določilo v razmerju do določil ZPP in ZNP-1 šteti za specialno (lex specialis), se nasprotni udeleženec v pritožbi na 15 in 30 dnevni pritožbeni rok neutemeljeno sklicuje. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, oziroma če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.

V posledici ugotovljene duševne motnje (paranoidna shizofrenija), zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, obstaja realna možnost, da bi nezdravljena lahko huje ogrozila svoje zdravje in zdravje drugih. Na to kažejo njeno ogrožanje sosedov pred zadnjo (že sedmo) hospitalizacijo, vzkipljivost, zanikanje bolezni in odklanjanje zdravljenja. Ob zavrnitvi pritožbe pritožbeno sodišče ni izreklo tudi, da se sklep potrdi, saj pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni.

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica d

V postopku za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve direktna revizija ni dovoljena.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tridnevnega roka za vložitev pritožbe je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odvetnik namreč v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da "zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev" ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko (zadržano osebo). Da je bil en dan pritožbenega roka zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, za ostale dni pritožbenega roka pa ni pojasnil, zakaj ni mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov na dan pred začetkom pritožbenega roka ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka.

Zoper sklep sodišča o sprejemu osebe v varovani oddelek, je dopustna pritožba (49. člen ZDZdr), pravico vložiti pritožbo pa ima tudi socialno varstveni zavod, v katerega naj bi bila oseba sprejta (drugi odstavek 50. člena ZDZdr). Socialno varstveni zavod C. je bil za pravico do pritožbe prikrajšan, ker je bil kot zavod, ki je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, prvikrat določen šele s sklepom pritožbenega sodišča.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bili s spremembo sklepa prve stopnje o določitvi socialnovarstvenega zavoda, ki naj sprejme nasprotnega udeleženca, vlagatelju predloga za dopustitev revizije kršeni pravica do izjave in pravica do pritožbe.

Zakon o duševnem zdravju v 4. odstavku 50. člena določa, da je zoper odločitev sodišča druge stopnje v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve dovoljena revizija. V 124. členu prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) pa je navedeno: Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367a. člena ZPP in po postopku po ZPP. To pomeni, da direktna revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.