VSC sodba PRp 126/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ob odločanju o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe odločbi o prekršku Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcije za gozdarstvo, št. … in …, obeh z dne 16. 4. 2015, po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo M. d.o.o. in postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe J. C. ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ, kot navaja iz razlogov, ki so opredeljeni v 154. členu ZP-1. Prekrškovni organ uvodoma izpostavlja, da ni ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 70. člena ZP-1, kot mu očita sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj je v enotnem postopku izdal pravni osebi in njeni odgovorni osebi identični odločbi, samo z različno poddelilko, zaradi enostavnejšega vodenja evidence. Nadalje navaja, da je treba v skladu s petim odstavkom 37. člena Zakona o gozdovih (ZG) gozdne vlake graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdno gojitvenem načrtu. Kršiteljici sta kršili navedeno določbo s tem, ko sta na gozdnih parcelah št. 599/1 in 598/1 k. o. … na razdalji 1200 m izvršili novogradnjo in rekonstrukcijo gozdne vlake, na drugem delu vlake na parceli 598/12 k. o. … pa pri izvedbi izgradnje vlake v razdalji 400 m nista upoštevali omejitev in usmeritev izgradnje, ki so bile določene v izdelanem elaboratu Zavoda za gozdove Slovenije in izdanimi soglasji ARSO in ZGS. Za prvi del vlake tako niti ni bil izdelan elaborat za gradnjo, niti ni bilo pridobljeno soglasje ARSO, na drugem delu vlake v razdalji 400 m, za katerega pa je bil izdelan Elaborat za gradnjo gozdne vlake, pa sta kršiteljici izvedli gradnjo v nasprotju s 4. točko soglasja ARSO. V zvezi z očitkom, da odgovornosti odgovorne osebe ni podana dovolj natančno, prekrškovni organ pojasnjuje, da je v postopku pozval pravno osebo, da sporoči, kdo je bil odgovoren za prekršek v konkretnem primeru, vendar v izjavi o prekršku z dne 25. 2. 2015, odvetniška družba, ki zagovarja pravno osebo ni napisala odgovorne osebe. Zato je prekrškovni organ 11. 3. 2016 ponovno pozival odvetniško družbo in pravno osebo, da sporočita odgovorno osebo ter ju opozoril, da bo v nasprotnem primeru obravnavan kot odgovorna oseba direktor J. C. Ker tudi v naknadnem roku prekrškovni organ ni prejel odgovora ob določitvi odgovorne osebe, je v postopku obravnaval kot odgovorno osebo J. C., slednji pa v izjavi o prekršku, ki je identična izjavi, ki jo je podala pravna oseba (dodan je samo stavek: „posledično pa to pomeni, da tudi sam nisem storil očitanja opustitvi dolžnega nadzorstva in dopustitve izvedbe, kot se mi očita v pisnem obvestilu o prekršku“), ne izključuje svoje odgovornosti opustitve dolžnega nadzorstva. Izjavi kršiteljic priznavata, da so bili izvedeni posegi za gradnjo in rekonstrukcijo, vendar po njunem zmotnem prepričanju nista ravnali v nasprotju z določili ZG. Drugi prekršek, ki sta ga kršiteljici storili z odvzemom tufa - matičnega substrata v ocenjeni količini do 200 m3, ki sta ga uporabili za utrjevanje gozdne vlake, pa kršiteljici v izjavi priznavata v celoti, vendar menita, da tudi v tem primeru nista storili prekrška, saj menita, da to lahko počneta, čeprav vesta oziroma bi morali vedeti, da je v nasprotju s predpisi. Glede očitkov sodišča, da je bila kršiteljica pravna oseba zgolj investitor in da bi moral odgovornost za očitani prekršek nositi podizvajalec, ki je gradnjo in rekonstrukcijo dejansko opravil, prekrškovni organ navaja, da je v inšpekcijskem postopku pri zaslišanju podizvajalca njegova pooblaščena oseba izjavila, da so delo opravili po naročilu predstavnikov kršiteljice pravne osebe, delo na terenu pa je redno spremljal delovodja kršiteljice pravne osebe. Tudi v zvezi z odvzemom tufa je predstavnik kršiteljice izjavil, da je osebno napotil podizvajalca, kje naj izvrši ta odvzem, po predhodnem dogovoru - seznanitvi z nadrejenim R. P. Slednji pa je izjavil, da kar se tiče odvzema tufa, da so to zares odvzeli, le količine so bile manjše od 80 do 100 m3, in da so to storili v dobri veri, da je za lokalne namene to dovoljeno. R. P., upravitelj nadškofijskih gozdov, ki je zaposlen pri M. d.o.o., pa bi zaradi svojega položaja in izobrazbe moral vedeti, da je odvzem matičnega substrata v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena ZKZ.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prekršek po 25. točki 79. člena ZG stori kdor gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdno gojitvenem načrtu. V skladu z 2. točko 108. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pa se z globo od 5.000,00 do 100.000,00 EUR za prekršek kaznuje pravna oseba, ki uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom ali ga onesnaži ali kako drugače degradira ali onesnaži ali drugače zavira rast rastlin. Takšno ravnanje namreč pomeni kršitev prvega odstavka 4. člena ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin.

5Prekrškovni organ je z odločbo o prekršku pravni osebi očital, da je prekršek po 25. točki prvega odstavka 79. člena ZG-1 storila s tem, ko bi naj njena odgovorna oseba J. C., ki je pooblaščen opravljati delo direktorja, pri opravljanju dejavnosti pravne osebe ne zagotovil take organizacije dela in opustil dolžni nadzor, zaradi česar je v mesecu oktobru 2014 a) na gozdnih parcelah 599/1 in 598/1 k. o. … dopustil izvedbo rekonstrukcije in novogradnje gozdne prometnice na skupno ocenjeni dolžini 1200 m brez predhodno izdelanega elaborata za gozdno vlako oziroma izdelane projektne dokumentacije za izgradnjo gozdne ceste in pridobljenih ustreznih soglasij pristojnih služb (ZGS in ARSO) ter b) na parceli 598/12 k. o. … pri izvedbi izgradnje vlake v razdalji 400 m niso bile upoštevane omejitve in usmeritve izgradnje določene v izdelanem Elaboratu ZKZ št. … in izdanih soglasij ARSO in ZGS. Prekršek po 2. točki prvega odstavka 108. člena ZKZ pa naj bi pravna oseba storila s tem, ko bi naj njena odgovorna oseba J. C., pooblaščen opravljati delo direktorja, ne zagotovil take organizacije dela in opustil dolžni nadzor, zaradi česar je v mesecu oktobru 2014 na gozdni parceli 597/5 k. o. … dopustil odvzem matičnega substrata - tufa v ocenjeni količini do 200 m3, 2/3 odvzetega tufa je bilo uporabljenega za gramoziranje obravnavane prometnice, 1/3 količine drobljenega tufa pa je ostala na mestu odvzema.

6Odgovorni osebi pravne osebe J. C. je prekrškovni organ očital, da je kot zaposlena oseba pri pravni osebi M. d.o.o. storil prekršek po 25. točki prvega odstavka 79. člena ZG s tem, ko naj bi opravljanju dejavnosti pravne osebe, pri kateri je pooblaščen opravljati delo direktorja, ne zagotovil take organizacije dela in opustil dolžni nadzor zaradi česar je v mesecu oktobru 2014 dopustil izvedbo rekonstrukcije novogradnje gozdne prometnice na skupni ocenjeni dolžini 1200 m brez predhodno izdelanega elaborata na parceli 598/12 k. o. …, pri izgradnji vlake v razdalji 400 m pa niso bile upoštevane omejitve in usmeritve izgradnje določene v izdelanem elaboratu ZGS in izdanih ustreznih soglasij ARSO in ZGS. Prekršek po 2. točki prvega odstavka 108. člena ZKZ pa naj bi odgovorna oseba pravne osebe J. C. storil s tem, ko bi naj pri opravljanju dejavnosti pravne osebe kot direktor ne zagotovil take organizacije dela in opustil dolžni nadzor ter dopustil odvzem matičnega substrata v ocenjeni količini do 200 m3, od katerega je 2/3 bilo uporabljenega za gramoziranja obravnavane prometnice, 1/3 količine dobljenega tufa pa je ostalo na mestu odvzema.

7Sodišče prve stopnje je prekrškovnemu organu v 2. točki obrazložitve očitalo postopanje v nasprotju z določbo prvega odstavka 70. člena ZP-1, ki določa, da se zoper pravno in odgovorno osebo praviloma vodi enoten postopek, saj je prekrškovni organ izdal vsebinsko identični odločbi o prekršku, ki se razlikujeta le v opravilni številki. Čeprav za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve opozorila prvostopenjskega sodišča o (ne)pravilnem postopanju glede izdaje odločbe o prekršku ni relevantno, je potrebno poudariti, da je pritožbeno sklicevanje na komentar Zakona o prekrških (ZP-1) glede tega, da se praviloma postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe vodi enotno, neutemeljeno, pritožbeno izpostavljeno ravnanje prekrškovnega organa, ki je v enotnem postopku izdal pravni osebi in odgovorni osebi povsem identični odločbi samo z različno poddelilko, domnevno zaradi enostavnejšega vodenja evidence, pa je potrebno poudariti, da bi s tem lahko prišlo do kršitve prepovedi odločanja o isti stvari, saj bi se lahko štelo, da sta v isti zadevi izdani dve (enaki) odločbi.

8V okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe o prekršku (člen 62a ZP-1) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da opis dejanskega stanja v točkah 1a in 2a izreka odločbe o prekršku vsebuje nekonkretizirano navedbo o opustitvi dolžnega nadzorstva, kar ob predpostavki, da bi izrek odločbe moral konkretizirati vse zakonske znake očitanega prekrška, ne terjalo ustavitve postopka, glede na siceršnji opis opustitvenega ravnanja odgovorne osebe in ugotovitev, da njegova odgovornost temelji na prvem odstavku 15.a člena ZP-1. Glede samih del pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je investitor del gozdni vlaki bila N. L., ki je ustanoviteljica pravne osebe M. d.o.o., na katero je N. L. prenesla izvajanje gospodarske dejavnosti, sama dela na teh vlakah pa je izvajala pravna oseba N. d.o.o. Izdelava elaborata ničelnic je v skladu z določbami Pravilnika o gozdnih prometnicah obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, dovoljenje zavoda pa je potrebno tudi za gozdarska investicijska vzdrževalna dela, med katera sodi rekonstrukcija gozdne infrastrukture (tretji odstavek 3.a člena ZG), medtem ko za vzdrževalna dela na obstoječih vlakah elaborat ni potreben. Ker v izreku odločbe o prekršku ni navedeno kakšna dela so bila opravljena na parcelah 599/1 in 598/1 k.o. …, niti izrek ne opredeljuje kje naj bi bila izvedena rekonstrukcija in kje novogradnja ter ali so izvedena dela presegala vzdrževalna dela in sploh terjala predhodno pridobljeno dokumentacijo, je sodišče prve stopnje izrek odločbe o prekršku ocenilo kot nerazumljiv in pomanjkljivo nekonkretiziran. Odsotnost izvedenih del (izvršitvenih ravnanj) in nekonkretizacija del (kako se je spremenila obstoječa prometnica in kje je bila zgrajena nova prometnica zapisom le-te), po stališču sodišča prve stopnje onemogoča preveritev izvedenih del in ugotovitev ali so bila ta dela vzdrževalna ali je šlo za rekonstrukcijo oziroma gradnjo, zaradi česar izrek odločbe ni konkretiziran in ravnanje opisano v prvem delu izreka odločbe v točkah 1a in 2a ni prekršek.

9Prav tako glede očitka, da se pri izvedbi izgradnje vlaka v razdalji 400 m na parceli 598/12 k.o. … niso upoštevale omejitve in usmeritve izgradnje določene v izdelanem elaboratu, ni določno navedeno katere omejitve in usmeritve in soglasja niso bila upoštevani in v čem, zato tudi ta del izreka ne predstavlja konkretizacijo dejanskega stanu, kar je obvezna sestavina izreka v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZP-1 (prej tretjim odstavkom 56. člena ZP-1).

10V zvezi z dejanji, opisanimi v točkah 1b in 2b izreka izpodbijane odločbe o prekršku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tako opisani dejanji nista prekršek, saj je pravna oseba M. d.o.o. bila investitor del, izvajalec pa pravna oseba N. d.o.o., zaradi česar odgovorni osebi J. C. ni mogoče očitati neposredne storitve prekrška po 2. točki prvega odstavka 108. člena ZKZ, temveč zgolj opustitev dolžnega nadzorstva, ki bi ga kot odgovorna oseba investitorja moral izvajati nad izvajalcem del in tako preprečiti storitev prekrška. Ker pa takšna opustitev dolžnega nadzorstva odgovorne osebe pravne osebe ni konkretizirana in iz odločbe o prekršku ne izhaja, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba pravne osebe dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je odgovorna oseba opustila, je sodišče prve stopnje postopek o prekršku tudi v točkah 1b in 2b izreka odločbe o prekršku ustavilo.

11Pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ ponovno pojasnjuje, da sta kršiteljici na gozdnih parcelah 599/1 in 598/1 k.o. na razdalji 1.200 m izvršili novo gradnjo in rekonstrukcijo gozdne vlake, za katerega niti ni bil izdelan elaborat za gradnjo, niti ni bilo pridobljeno soglasje ARSO, na drugem delu vlake na parceli 598/12 k.o. … pa v razdalji 400 m niso bile upoštevane meritve in usmeritve izgradnje določene v elaboratu ZGS ter v soglasjih ARSO in ZGS, s čimer sta kršiteljici izvedli gradnjo v nasprotju s 4. točko soglasja ARSO, ne spreminjajo dejstva, da v izreku izpodbijane odločbe o prekršku niso konkretizirane izvršitvena ravnanja na način, da bi bil mogoč preizkus, ali je šlo pri izvršitvenih ravnanjih dejansko za novogradnjo in rekonstrukcijo oziroma glede drugega dela vlakov v razdalji 400 m in v nasprotju s katerimi deli elaborata oziroma soglasja ARSA so bila dela izvršena.

12Nadaljnje pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ pojasnjuje, na kakšen način je kot odgovorno osebo pravne osebe obravnaval njenega direktorja, pa so v nasprotju s pritožbenimi izvajanji o tem, kaj je bilo ugotovljeno v inšpekcijskem postopku pri zaslišanju podizvajalca dne 1. 12. 2014. V tem delu namreč prekrškovni organ sam izpostavlja, da je izvajalec del tj. družba N. d.o.o. delo opravil po naročilu predstavnika kršiteljice pravne osebe, delo na terenu pa je redno spremljal delovodja kršiteljice pravne osebe, pri čemer pa pritožba izrecno izpostavlja tudi predstavnika kršiteljice R. P., ki naj bi bil upravitelj Nadškofijskih gozdov, zaposlen pri družbi M. d.o.o., in naj bi zaradi svojega položaja in izobrazbe (moral) vedel, da je odvzem matičnega substrata v nasprotju z določbami ZKZ (medtem ko sam izrek odločbe o prekršku ne konkretizira, da je bila odgovorna oseba pravne osebe J. C. dolžan izvajati nadzor nad delom R. P.). To pa postavlja pod vprašanje ali je res J. C., kot direktor pravne osebe neposredni storilec tj. tisti, ki je v imenu in za račun pravne osebe izvršil domnevni prekršek nepridobitve ustreznih dovoljenj, soglasij oz. elaboratov, neupoštevanja predhodno izdelanega elaborata za gozdno vlako oziroma omejitev in usmeritev izgradnje gozdne vlake v izdelanem elaboratu ZGS in soglasja ARSO in ZGS, kot tudi sam odvzem matičnega substrata-tufa, ki je bil uporabljen v nasprotju z namenom. Po oceni pritožbenega sodišča je za odločitev v predmetni zadevi ključno ločevanje vlog posameznih akterjev, navedenih v izreku presojene odločbe. Gre za ugotavljanje, kdo je bil v konkretni zadevi novogradnje in rekonstrukcije gozdne vlake (za katero ni bila izdelana ustrezna dokumentacija) in pri izvedbi izgradnje vlake (kjer niso bile upoštevane omejitve iz dokumentacije) tisti, ki je bil odgovoren za pridobitev ustrezne dokumentacije oziroma za nadzor nad tem, ali dela potekajo v skladu z izdanim elaboratom (za parc. št. 598/12 k. o. …). Zagotovo je vselej za pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj odgovoren investitor, izvajalec pa je dolžan dela opraviti v skladu z izdano dokumentacijo. V vsakem konkretnem primeru pa je potrebno ugotavljati, kdo je tisti, ki je za dopustitev izvedbe del brez oziroma v nasprotju z dokumentacijo bil zadolžen. Pritožba o slednjem trdi drugače, kot pa izhaja iz očitka v odločbi prekrškovnega organa. Nobenega dvoma namreč ni, da domnevne rekonstrukcije in izgradnje gozdne vlake konkretno ni izvrševala pravna oseba M. d.o.o., temveč je bil neposredni izvajalec družba N. d.o.o. in od neposrednega izvajalca bi bilo sicer logično pričakovati, da dogovorjenega dela ne bo opravil brez pridobljene oziroma v nasprotju z izdano dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo takih del, in da bodo dela izvedli v skladu s usmeritvami in omejitvami, ki so določene v pridobljeni dokumentaciji (elaboratu) ter da bo naročniku odrekel izvršitev dela v nasprotju s usmeritvami in omejitvami v dokumentaciji, v kolikor je naročnik to od njega zahteval. Hkrati pa tudi iz pritožbenih navedb določno izhaja, da ni bil direktor pravne osebe (J. C.) tisti, ki je neposredno nadziral izvajanje del in ki bi bil dolžan neposredno skrbeti, da dela potekajo v skladu s predpisano dokumentacijo, niti, da je sam bil dolžan poskrbeti za pridobitev ustrezne dokumentacije oz. koga bi moral pri tem nadzirati, pa tega nadzora ni izvršil, temveč je to bila druga odgovorna oseba, ki jo pritožba v navedbah poimenuje. Slednje pa je narekovalo odločitev, da je prekrškovni organ očitek o tem, katera je bila odgovorna oseba, pomanjkljivo konkretiziral oziroma izhajal iz napačne pravne podlage glede odgovornosti odgovorne osebe.

13Ker je taka odločitev prvostopenjskega sodišča glede na pojasnjeno sicer pravilna, čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, pritožba prekrškovnega organa pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1), saj tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.