70. člen ZP-1

Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo obravnava vsako izpodbijano odločbo posebej, zaradi česar združevanje različnih zadev v zvezi z zahtevami za sodno varstvo ni mogoče. Ker je postopek o prekršku tekel zoper storilca kot voznika - fizično osebo, mu je sodišče prve stopnje vabila pošiljalo na naslov njegovega stalnega bivališča. Glede na izkazane vročitve vabil in dejstvo, da postopek ni tekel zoper storilca kot zakonitega zastopnika družbe A. d. o. o., ni bilo nobene podlage, da bi sodišče storilca vabilo preko zaposlitve.

Res je sicer, da v posledici smrti neposrednega storilca ni več mogoče voditi postopka o prekršku zoper njega in da je v skladu s 6. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 v takem primeru potrebno postopek o prekršku zoper neposrednega storilca ustaviti. Vendar navedeno dejstvo v razmerju do pravne osebe predstavlja zgolj dejansko oviro za vodenje enotnega postopka zoper neposrednega storilca ter pravno osebo, ne pa tudi ovire za ugotavljanje odgovornosti pravne osebe za dejanje, ki ga je storil neposredni storilec.

Sodišče bi moralo v hitrem postopku o prekršku, ki je tekel zoper pravno osebo, glede štetja in izteka roka za vložitev zahteve za sodno varstvo uporabiti določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku. Ker se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku iztekel na soboto, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je prekrškovni organ ta dan delal, ter na podlagi te dejanske ugotovitve odločiti, ali je bilo pravno sredstvo vloženo pravočasno ali po izteku roka.

Izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le zoper materialno pravnomočno odločbo, saj je le s takšno odločbo „dokončno“ odločeno o določeni stvari. Zoper sodbo sodišča, ki je odločbo o prekršku odpravilo, zato ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

V skladu z določbo 1. odstavka 106. člena ZP-1 je mogoče zavreči obdolžilni predlog zgolj zaradi nepristojnosti predlagatelja ali v primeru, če predlagatelj nepopoln ali nerazumljiv predlog v zahtevanem roku ne dopolni oziroma popravi, sodišče prve stopnje pa za obdolženo pravno osebo sploh ni ugotovilo pomanjkljivosti, ki bi jih moral predlagatelj v zahtevanem roku odpraviti. ZP-1 in ZOPOKD odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, temveč je odgovornost pravne osebe vezana na ravnanje storilca (fizične osebe), v obravnavanem primeru osebe, ki v okviru svojih delovnih nalog ni poskrbela pred izdajo programskih vsebin za vpis medija – spletne strani v razvid medijev pri pristojnem ministrstvu. Zgolj zaradi tega, ker obdolžilni predlog za obdolženi odgovorni osebi ni vseboval vseh v 2. odstavku 105. člena ZP-1 zahtevanih podatkov glede njune istovetnosti (njuna identiteta kot odgovornih oseb je bila kljub temu zanesljivo ugotovljena z navedbami osebnih podatkov in dela, ki ga opravljata), še ni mogoče šteti, da je obdolžilni predlog nepopoln v taki meri, da onemogoča uvedbo postopka o

Združitev postopkov o prekrških je dopustna le v fazi odločanja o prekršku na prvi stopnji, torej do izdaje plačilnega naloga ali odločbe o prekršku v hitrem postopku oziroma sodbe v rednem sodnem postopku o prekršku.