VSL sklep Cst 749/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom:

- insolvenčni zadevi tega sodišča opr. št. St X/2016 in St Y/2016 združilo v enotno obravnavanje, pri čemer se postopek odslej vodi pod opr. št. St X/2016 (točka I. izreka),

- predlog za začetek postopka upniške prisilne poravnave, ki ga je dne 1. 8. 2016 vložil upnik A. A., je zavrglo (točka II. izreka),

- začelo je stečajni postopek nad dolžnikom (III. točka izreka),

- za upraviteljico je imenovalo B. B. (IV. točka izreka),

- ugotovilo je še, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, kot je opisana v poslovni register (V. točka izreka).

2Upnik A. A. je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da sodišče druge stopnje sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi in odloči o njegovem upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave.

3Na pritožbo je odgovoril upnik X banka d. d. (prej banka Y. d. d. - predlagatelj stečajnega postopka). Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Poleg tega sta na pritožbo odgovorila tudi dolžnik in družbenik dolžnika C. C., ki sta pritrdila navedbam, ki jih je v pritožbi podal upnik A. A., in navajala, da bo z izvedbo poenostavljene prisilne poravnave (pravilno t. i. upniške prisilne poravnave) omogočeno višje poplačilo kot pa v stečajnem postopku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zaradi česar velja neizpodbojna domneva po določilu petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen in je tako podan razlog za začetek stečajnega postopka. V tem primeru sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog (prim. 2. točko prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Končno je insolventnost dolžnika predpogoj za začetek obeh postopkov zaradi insolventnosti, tako stečajnega kot postopka prisilne poravnave, ki ga predlaga pritožnik.

6Pritožnik navaja, da za združitev obeh insolvenčnih postopkov (stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave) ni pravne podlage v veljavnem ZFPPIPP, saj gre za dva različna postopka. Po oceni pritožbenega sodišča pa glede na vse okoliščine primera ni ovir za združitev obeh postopkov. ZFPPIPP združitve postopkov res ne ureja. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopke zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso drugače urejena, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP). Po določilu 300. člena ZPP, ki ureja združitev več postopkov, ki tečejo pred istim sodiščem med istimi osebami ali v katerih je ista oseba nasprotnik različnih upnikov, se lahko vsi ti postopki s sklepom združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Gre za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je v konkretnem primeru združitev postopkov skladna z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Pritožnik zato z zoperstavljanjem združitvi postopkov ne more uspeti.

7Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi pred tem odločilo o njegovem upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, niti ni upnika pred tem pozvalo k dopolnitvi nepopolnega predloga. Iz utemeljitve prvostopenjskega sklepa izhaja, da se po podatkih AJPES-a dolžnik razvršča med mikro družbe (kar je predhodno v postopku navajal tudi dolžnik), postopek (redne) prisilne poravnave (po upniškem predlogu) pa je dopustno voditi le nad majhnimi ali srednjimi ali velikimi družbami.

8Pritožnik ne izpodbija zaključka prvostopenjskega sodišča, da se v smislu 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) dolžnik razvršča med mikro družbe (drugi odstavek cit. člena). Upniška prisilna poravnava (prisilna poravnava, začeta na predlog upnikov) je urejena v 221.j členu ZFPPIPP. Pravila o upniški prisilni poravnavi so umeščena v oddelek 4.8 ZFPPIPP, ki ureja posebna pravila za prisilno poravnavo nad majhno, srednjo ali veliko družbo (prvi odstavek 221.h člena ZFPPIPP). Posebna pravila v oddelku 4.8 imajo v razmerju do splošnih pravil v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP naravo lex specialis. Zato izključujejo uporabo splošnih pravil glede vprašanj, ki so s posebnimi pravili urejena drugače. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da ker se dolžnik glede na svojo velikost razvršča med mikro družbe, upnik nad dolžnikom ne more predlagati postopka upniške prisilne poravnave po določbi 221.j člena ZFPPIPP, ker je ta predvidena le za majhne, srednje in velike družbe.

9Osmi odstavek 221.j člena ZFPPIPP določa, da se za odločanje o začetku postopka upniške prisilne poravnave smiselno uporabljajo 153. do 155. člen tega zakona. V 1. točki petega odstavka 153. člena ZFPPIPP je določeno, da sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave, če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj. Upnik zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ni bil upravičen predlagati upniško prisilno poravnavo nad dolžnikom kot mikro družbo, saj upniške prisilne poravnave ni dovoljeno voditi nad mikro družbo. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi ga moralo prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 221.j člena ZFPPIPP pozvati k dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek upniške prisilne poravnave. Upniški predlog za začetek postopka (redne) prisilne poravnave nad mikro družbo je neodpravljivo nesklepčen, saj iz njegovega predloga ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnitvijo predloga. V takem primeru sodišče predloga ne da v popravo, ampak ga zavrže (smiselno 1. točka petega odstavka 153. člena ZFPPIPP).

10Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ga o začetku stečajnega postopka ni obvestilo, čeprav je bil predlagatelj postopka (upniške prisilne poravnave), in se je tako šele preko objav na AJPES-ovih spletnih straneh seznanil s sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. S tem naj bi mu bila (skoraj) onemogočena pravočasna pritožba proti temu sklepu. Pritožbeno sodišče z navedenimi izvajanji ne soglaša. Izpodbijani sklep je bil upniku vročen dne 14. 9. 2016 (prim. povratnico, pripeto k p. d. 2 združenega spisa - St Y/2016). Upnikova pritožba je pravočasna, torej mu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem druge stopnje. Kadar se stranke dejansko seznanijo s pisanjem, ne more priti do negativnih posledic zaradi nepravilnosti vročanja in s tem ne do negativnega vpliva na zakonitost odločanja.

11Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).