VSL sodba VII Kp 27921/2015

I. Ob odločanju o pritožbah zagovornice obdolžene A. A. in okrajne državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolžena A. A.

iz razloga po členu 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti

obtožbe, da je kot voznica motornega vozila v cestnem prometu povzročila neposredno nevarnost za življenje in telo kakšne osebe s tem, da je vozila brezobzirno in pri tem na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer vozila po smernem vozišču namenjenemu vožnji v nasprotni smeri ter je na takšni cesti tudi obračala, dejanje pa je imelo za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo,

s tem, da je dne 17. julija 2015 ob 8.40 uri z vozilom Volkswagen Polo reg. KR ... na avtocesti št. 2 na uvozu Brnik pri vključevanju na avtocesto na začetku pospeševalnega pasu z vozilom ostro obrnila v levo in čez desni vozni pas avtoceste zapeljala na prehitevalni pas avtoceste in tako vozila po prehitevalnem pasu namenjenemu vožnji v nasprotni smeri, nasproti njej pa je pravilno po prehitevalnem pasu, iz smeri Kranja proti Ljubljani najprej pripeljalo vozilo, v katerem sta bila sovoznik B. B. in njegova soproga, pri čemer se je voznici z manevrom umika na desni vozni pas avtoceste uspelo izogniti trčenju z A. A., nato pa je pravilno po prehitevalnem pasu iz smeri Kranja proti Ljubljani nasproti A. A. pripeljal še C. C. v vozilu Volvo S40 in je, da pri preprečil trčenje, sunkovito zapeljal desno na vozni pas avtoceste, vendar je kljub temu prišlo do čelnega trka med voznikoma, v posledici trčenja je C. C. utrpel zvin in nateg vratne hrbtenice in ledveno križnega sklepa, zaradi česar je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana.

S čemer naj bi storila kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 324. člena KZ-1.

II. Oškodovanko D. D. se s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 150,00 EUR napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice proračun.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obdolženo A. A. spoznano za krivo, da je kaznivo dejanje nevarne vožnje storila po drugi alineji 3. točke prvega odstavka v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 324. člena KZ-1 in ji izreklo denarno kazen v višini 80 dnevnih zneskov oziroma 1.600,00 EUR, pri čemer višina dnevnega zneska znaša 20,00 EUR. Denarno kazen ji je naložilo v plačilo v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe in odločilo, da jo bo sodišče, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska določilo en dan zapora. Izreklo ji je tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo šestih mesecev v skladu z 48. členom KZ-1, v katero je vštelo čas od 17. 7. 2015 do 17. 1. 2016, ko je bilo obdolženki vozniško dovoljenje začasno odvzeto. Oškodovanko D. D. je s premoženjskim zahtevkom v višini 150,00 EUR napotilo na pravdo. Na podlagi določil 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženki naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki jih bo odmerilo s posebnim sklepom in pa sodno takso v višini 450,00 EUR.

2Zoper navedeno sodbo sta se pritožili državna tožilka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in zagovornica obdolžene, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov, in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in obdolženko oprosti očitkov obtožnega predloga.

3Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožb izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sodbe.

4Okrožno državno tožilstvo je obdolženki očitalo, da je storila kaznivo dejanje nevarne vožnje z naklepom, to je po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1. Takšne pravne opredelitve pa sodišče prve stopnje ni sprejelo. Ocenilo je, da je obdolženka očitano dejanje storila iz malomarnosti kot to določa drugi odstavek 324. člena KZ-1. Pritožbeno sodišče poudarja, da je praviloma mogoče zakonski znak predrzne in brezobzirne vožnje že po naravi stvari, po življenjski logiki in izkustvu ter glede na vsebinski pomen teh dveh pojmov, izvršiti le naklepno in ne iz malomarnosti. Za malomarnostno kaznivo dejanje gre lahko le izjemoma, kar pa mora biti opisano v očitku obtožnega akta oziroma v opisu dejanja v izreku sodbe in to s konkretiziranim ravnanjem obdolžene, ki mora biti seveda izkazano z ugotovljenim dejanskim stanjem.

5Obdolženki se očita, da je na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozila po smernem vozišču namenjenem vožnji v nasprotni smeri, da je ob uvozu na avtocesto na pospeševalnem pasu obrnila vozilo in na avtocesto zapeljala v nasprotno smer, kot je namenjena vožnji vozil. Kot zakonski znak kaznivega dejanja mora biti brezobzirna vožnja (kot se očita obdolženki) v opisu očitanega kaznivega dejanja opisana s konkretnimi okoliščinami. Predrzna in brezobzirna vožnja sta varnostna cestnoprometna standarda, ki ju zapolnjuje sodna praksa (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). Očitano kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je mogoče storiti tako, da poleg alternativno določenih treh načinov vožnje (predrzno, brezobzirno, brez dovoljenja) storilec izvrši vsaj eno od kršitev cestnoprometnih pravil naštetih v alinejah, ki vsaka zase pomenijo kršitev pravil cestnega prometa in so sankcionirana kot prekrški. Da se lahko storilcu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje po drugi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, mora biti torej v opisu dejanja konkretizirana ena od alternativnih izvršitvenih oblik po 3. točki poleg kršitve navedene v drugi alineji.

6Obdolženki se v opisu dejanja v obtožnem predlogu očita, da je vozila brezobzirno, pri čemer pa ni navedeno, v čem se kaže ta njena brezobzirnost (način vožnje, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti, oziroma voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih upa (pre)več, ravna brezobzirno iz sebičnih nagibov, ne ozira se na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu (glej sodbo VS RS I Ips 89425/2010). V obtožnem predlogu je navedena le konkretna kršitev, ki jo je zagrešila obdolženka, to je, da je pri vključevanju na avtocesto na začetku pospeševalnega pasu z vozilom ostro obrnila v levo čez desni vozni pas avtoceste zapeljala na prehitevalni pas avtoceste in tako vozila po prehitevalnem pasu. Torej v očitku obtožnega akta ni konkretizirano ravnanje obdolženke, ki bi pomenilo brezobzirno (ali predrzno) vožnjo v cestnem prometu, kot to zahteva 1. točka prvega odstavka 359. člena ZKP, ki določa, da morajo biti v izreku sodbe v okviru dejanskega opisa dejanja navedena dejstva in okoliščine, ki zakonske znake kaznivega dejanja kar najbolje natančno označijo. To pomeni, da morajo biti v opisu dejanja konkretizirani vsi abstraktni kazenskopravni pojmi zakonskega opisa kaznivega dejanja, razen v primerih, ko zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki so dovolj določno opredeljeni že v zakonu, v opisu konkretnega dejanskega stanu praviloma ni treba ponavljati ali opisovati z drugimi besedami.

7V konkretnem primeru, kot je bilo pojasnjeno, v obtožnem aktu ni konkretiziran eden od bistvenih elementov kaznivega dejanja, to je, da je obdolženka vozila brezobzirno. Zato očitano ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja, ampak gre lahko le za prekršek, ki ga je obdolženka storila s tem, ko je pri vključevanju na avtocesto na začetku pospeševalnega pasu z vozilom ostro obrnila v levo in čez desni vozni pas avtoceste zapeljala na prehitevalni pas avtoceste in tako vozila po prehitevalnem pasu namenjenem vožnji v nasprotni smeri.

8Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožb zagovornice obdolžene in okrožne državne tožilke po uradni dolžnosti (člen 383 ZKP) ugotovilo, da je bil v škodo obdolženke kršen kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, za katero se obdolženko preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP). Zato je v skladu z določilom petega odstavka 392. člena ZKP v zvezi s 394. členom ZKP iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, obdolženko obtožbe oprostilo.

9Ker je sodišče obdolženko oprostilo, je D. D. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, stroške kazenskega postopka kot tudi potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njene zagovornice pa je naložilo v breme proračuna v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP.