VSM sklep I Ip 437/2016

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan v osmih dneh od vročitve tega sklepa upniku povrniti 33,00 EUR pritožbenih stroškov.

1Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek.

2Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ustavitev postopka. Meni, da je podana upnikova procesna sposobnost. Sklicuje se na pravno teoriji in sodno prakso, ki priznava etažnim lastnikom možnost, da kot skupnost nastopajo kot stranka v postopku. Navaja, da upniki od dolžnika izterjujejo vplačilo v rezervni sklad. Glede označbe upnikov se sklicujejo na določilo drugega odstavka 68. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju ZS-1). Pojasnjuje, da so v sodni praksi, ki jo navede, zavzeta drugačna stališča kot v zadevi I Cp 1716/2010, na katero opira sodišče prve stopnje svoje pravno naziranje. Ne gre za spremembo stranke, zato je sklicevanje sodišča prve stopnje na določilo 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) neutemeljeno. Sklicuje se na ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek izvršbe nadaljuje, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4V sodni praksi ni ustaljenega stališča o nastopanju etažnih lastnikov v postopku, pravna teorija pa se zavzema za nastopanje etažnih lastnikov kot skupnosti, čeprav ta nima samostojne pravne osebnosti.(1)

5Sodišče druge stopnje opira svoje stališče, da je v obravnavani zadevi upnik ustrezno opredeljen z označbo „Etažni lastniki stavbe na naslovu Kardeljeva cesta št., M.“ na smiselno uporabo določila drugega odstavka 68. člena SZ-1, po katerem so lahko etažni lastniki v pravnih poslih s tretjimi navedeni kot etažni lastniki skupaj z natančno označbo večstanovanjske stavbe, in na namensko razlago določila tretjega odstavka 44. člena SZ-1, ki opredeljuje način sodnega uveljavljanja vplačil v rezervni sklad na podlagi poziva upravnika etažnemu lastniku kot verodostojne listine.

6Zakonodajalec je podelil upravniku pooblastilo, da v pravnem prometu etažne lastnike zastopa pri sklepanju poslov s tretjimi osebami (v zunanjih razmerjih), in tudi pooblastilo, da v imenu etažnih lastnikov uveljavlja vplačilo v rezervni sklad od etažnega lastnika, ki vplačila ni pravočasno izvedel (notranje razmerje med etažnimi lastniki v zvezi s skupnim premoženjem rezervnega sklada), kar lahko tudi sodno uveljavlja v imenu etažnih lastnikov (tretji odstavek 44. člena SZ-1, peta alineja četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ v zvezi s prvim odstavkom 50. člena SZ-1). Z namenom čim bolj ekonomičnega nastopanja etažnih lastnikov je posebej opredelil označitev etažnih lastnikov v pravnih poslih do tretjih (drugi odstavek 68. člena SZ-1), ne pa tudi v postopku izvršbe z verodostojno listino, ki ga je sicer navedel kot eno izmed sodnih poti uveljavljanja vplačil v rezervni sklad (tretji odstavek 44. člena SZ-1 in šesti odstavek 119. člena SPZ).

7Ustrezna označitev pogodbenika v pogodbi ima enak pomen kot označitev stranke v civilnem sodnem postopku. Ta je zlasti v tem, da se odpravi dvom, s kom je nasprotna stranka v razmerju oziroma v postopku. Ustrezna identifikacija strank je enako pomembna z vidika varnosti pravnega prometa kot tudi z vidika učinkovanja dejanj in odločitev v sodnem postopku. Če je zakonodajalec ocenil, da zadošča opisna opredelitev etažnih lastnikov (brez navedbe konkretnih osebnih imen) v pravnem prometu v zunanjem razmerju do tretjih oseb, toliko bolj zadošča enaka oznaka v notranjem razmerju med samimi etažnimi lastniki (v zvezi z vplačili v rezervni sklad), za katere že iz posebne narave etažne lastnine izhaja tesnejša povezanost.

8Da pojasnjen nivo opisne opredelitve zadošča, izhaja tudi iz zakonskega režima rezervnega sklada, ki ne dopušča uveljavljanja vplačila osebno posameznemu etažnemu lastniku za njegov račun, ampak le v korist rezervnega sklada, ki je namenjen za skupne zadeve upravljanja posamezne stavbe (kritje stroškov vzdrževanja in sorodnih izdatkov - prvi odstavek 44. člena SZ-1). Posamezen etažni lastnik samostojno s sredstvi rezervnega sklada ne more razpolagati. Vezanost rezervnega sklada na posamezno stavbo in skupni namen v korist vseh etažnih lastnikov v zvezi s to stavbo, je torej bistvena za identifikacijo upnika v obravnavanem postopku.

9Po pojasnjenem niti ne gre za situacijo po tretjem odstavku 76. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki opredeljuje posebno priznanje sposobnosti biti stranka, saj v obravnavani zadevi nastopajo etažni lastniki kot upniki fizične osebe, le da so ti namesto z osebnimi imeni ustrezno opisno označeni na način, da je možna njihova identifikacija za namen uveljavljanja sodnega varstva v zvezi z vplačilom v rezervni sklad. Prvi odstavek 16.a člena v zvezi z prvo alinejo drugega odstavka 41. člena ZIZ je treba razlagati v povezavi z analogno uporabo določila drugega odstavka 68. člena SZ-1, enak rezultat pa daje tudi uporaba argumenta teleološke redukcije.

10Mogoče je zastopati stališče, da je ostala pravna praznina s tem, ko zakonodajalec ni uredil specialnih pravil glede označbe etažnih lastnikov upnikov v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine poziva upravnika, kot je to storil za nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu, čeprav namen urejanja takšno izjemo opravičuje. Potrebo po izjemi od splošnega pravila poimenske navedbe upnika v postopku utrjuje že pojasnjeni namen ekonomičnega uveljavljanja vplačil v korist rezervnega sklada preko upravitelja, posebni režim razpolaganja v skupni namen ter tesna povezanosti rezervnega sklada in v tej zvezi vsakokratnih etažnih lastnikov s stavbo, zaradi česar poimenska identifikacija posameznega etažnega lastnika nima pomena. Namenu uveljavljanja vplačila v rezervni sklad v korist vseh etažnih lastnikov pa dodatno služi tudi predpisani način nastopanja v postopku, saj v njihovem imenu izraža procesno voljo upravnik kot njihov zastopnik po samem zakonu.

11Po pojasnjenem v obravnavani zadevi izvršbe na podlagi verodostojne listine tudi ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o izvršbi postal le formalno pravnomočen, ker ni stranke, na katerega bi se nanašal. Vsebinsko pravnomočen je tako naložitveni, kot tudi dovolitveni del. Nenazadnje je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi že opravljalo dejanja v postopku in postavilo sodnega cenilca, da ugotovi tržno vrednost nepremičnine, in izdalo sklep o pristopu k drugi izvršilni zadevi, s čimer je že sprejelo upnikovo označbo kot ustrezno. Tudi dolžnik je v obravnavani zadevi že podal izjavo (o soglasju z odlogom), iz katere ne izhaja, da zaradi opisne označbe ne bi vedel, kdo je upnik v postopku.

12Za sprejeti sklep o ustavitvi postopa po pojasnjenem ni bilo razloga, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo nadaljevalo obravnavani izvršilni postopek.

13Ker je upnik uspel s pritožbo, je upravičen, da mu nasprotna stranka povrne pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki predstavljajo sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR.

---.---

Op. št. (1) : O različni sodni praksi višjih sodišč glej sklep VSL I Cp 778/2015, v katerem se sodišče sklicuje na prispevek Dolinšek, A: Nastopanje skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih, Pravni letopis 2014, GV Založba, str. 53-73, kjer je obsežno analizirana sodna praksa in pristopi pravne teorije. V zadevi II DoR 154/2013, glede katere je bilo nato o dopuščeni reviziji odločeno s sodbo II Ips 80/2014, je Vrhovno sodišče obravnavalo le skupnost etažnih lastnikov kot pravno osebo. V zadevi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pa je sprejelo stališče, da ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerega se ta sredstva zbirajo. Glej tudi Volk, D.: Izterjava sredstev rezervnega sklada, Pravna praksa št. 14/2016, str. 20 in nasl.