VSRS sklep II DoR 33/2016

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;

(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in

(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.

1Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo tudi o pravdnih stroških. Obrazložilo je, da je tožena notarka zemljiškoknjižni predlog pravilno vložila, saj je hipoteko tožnice navedla pred drugo hipoteko. Skladno s141. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je toženka tudi pravilno vložila zgolj en zemljiškoknjižni predlog. Tudi če toženka ne bi predlagala hkratnega vpisa obeh hipotek, bi moralo sodišče na podlagi 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - 1A (v nadaljevanju ZIZ-1A) oziroma tretjega odstavka 274. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) samo po uradni dolžnosti vknjižiti tudi drugo hipoteko. Iz sklepa zemljiškoknjižnega sodišča z dne 8. 5. 2009 pa tudi izhaja, da je hipoteka tožnice na prvem mestu. Tožnica se zoper ta sklep ni pritožila. Vse nadalje dogajanje pa ni več v sferi toženke. Ob migraciji podatkov v elektronsko zemljiško knjigo je res prišlo do navideznega izenačenja obeh hipotek, saj je bil pri obeh hipotekah kot začetek učinkovanja vpisa naveden isti čas, vendar pa je iz besedila vpisa jasno razvidno, kdaj sta nastali. Sodišče je zaključilo, da je bila na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ hipoteka ustanovljena še pred vpisom nepremičnine v zemljiško knjigo, zato bi morala tožnica na to opozoriti izvršilno sodnico oziroma vložiti pritožbo zoper sklep o poplačilu upnikov. Tako napake, ki so se zgodile ob migraciji podatkov v elektronsko zemljiško knjigo, ter pogojna napaka izvršilne sodnice ne bi imele za tožnico nobenih posledic, če bi slednja oziroma njen pooblaščenec ravnala skrbno in pravočasno predlagala pravilen vrstni red poplačila.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Obrazložilo je, da bi morala tožena notarka ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga jasno označiti, v kakšnem vrstnem redu naj bosta vknjiženi obe zastavni pravici. Vpis obeh hipotek je bil predlagan z istim zemljiškoknjižnim predlogom, zato je zemljiškoknjižno sodišče ti hipoteki tudi pravilno vpisalo kot enakovredni. Sklicevanje toženke na 20. člen ZIZ-A in tretji odstavek 274. člena SPZ je irelevantno. Drži sicer, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče takšen predlog zavrniti, vendar pa je sklep zemljiškoknjižnega sodišča postal pravnomočen, saj ga toženka ni izpodbijala. Do napačne vknjižbe vrstnega reda obeh hipotek torej ni prišlo zaradi napake sodišča pri vnosu v elektronsko zemljiško knjigo, temveč zaradi pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga v obsegu, ko ni bil predlagan vrstni red vpisa obeh hipotek v zemljiško knjigo. Skladno z določbami ZZK-1 (5., 10., 189. in 190. člen) vpisi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo zemljiškoknjižni predlog in imajo vpisi isti vrstni red, če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: (1) ali se je določba 190. člena ZZK-1 uporabljala tudi glede predlogov za vknjižbo lastninske pravice in zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob pridobitvi lastninske pravice in ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi in se je zato vpis lastninske pravice in že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbi 120. člena ZIZ-A; (2) ali ima skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice tudi v primeru, ko nepremičnina še ni ustrezno vpisana v zemljiško knjigo, in ali ta pomen obdrži tudi ob migraciji podatkov v elektronsko zemljiško knjigo; (3) ali pravnomočnost sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu stvarnopravnih pravic in bremen v zemljiško knjigo sanira morebitne napake, ki so jih stranke storile tekom postopka v zvezi z vpisom stvarnopravnih pravic in bremen v zemljiško knjigo; (4) ali neaktivnost tožnice ob seznanitvi s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu hipotek v zemljiško knjigo oziroma njena nevložitev pravnega sredstva zoper le-tega pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem toženke (vložitvijo domnevno napačnega zemljiškoknjižnega predloga) in zatrjevano škodo, nastalo tožnici po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa; (5) ali gre v obravnavanem primeru pri ravnanju tožnice (njena neaktivnost ob seznanitvi z dejstvom, da bo izvršilno sodišče njeno zastavno pravico in zastavno pravico upnika B. G. štelo za zastavni pravici z istim vrstnim redom) za njen prispevek k nastali škodi; (6) ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna; (7) ali lahko obstoji vzročna zveza med vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga in zatrjevano škodo, ki naj bi nastala zaradi pravnomočnega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, v primeru, da gre za zemljiškoknjižni predlog, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče skladno z materialnimi predpisi moralo zavrniti in je torej pravnomočen sklep materialnopravno napačen; (8) ali iz zemljiškoknjižnega predloga za vpis hipotek pri nepremičnini, ki še ni ustrezno vpisana v zemljiško knjigo, v primeru da je vrstni red vpisa dveh hipotek označen v zaporednih alinejah v takem vrstnem redu, v katerem se njun vpis predlaga, izhaja vrstni red njunega vpisa, ali mora biti vrstni red vknjižbe hipotek predlagan tudi opisno, t. j. z besedno ali številčno (in ne le zaporedno) navedbo vrstnega reda, po katerem naj se hipoteki vknjižita; (9) ali je predlog za vknjižbo dveh hipotek, v katerem vrstni red njune vknjižbe ni naveden besedno ali številčno, temveč je označen z zaporednima alinejama, skladen z določbo 141. člena ZZK-1; (10) ali iz pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu hipotek, v katerem je vrstni red njune vknjižbe v izreku označen številčno, izhaja vrstni red hipotek; in (11) ali označba vrstnega reda vpisa hipotek z zaporednima alinejama brez besedne ali številčne označbe v zemljiškoknjižnem predlogu pomeni opustitev dolžne skrbnosti notarja - vlagatelja takšnega zemljiškoknjižnega predloga.

4Predlog je delno utemeljen.

5Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).