VSRS Sklep I Up 326/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper 1. točko izreka (delne) odločbe tožene stranke, št. 090-112/2015 z dne 7. 9. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi prosilke za dostop do informacij javnega značaja, tako da je odpravila 1. točko izreka odločbe tožeče stranke, št.14-18/15-NM-am z dne 7. 4. 2015, v delu, ki se nanaša na posredovanje avtorskih in/ali podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 10. 3. 2015 sklenjene s tam navedenimi profesorji, in odločila, da je tožeča stranka dolžna prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati tam navedene pogodbe.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo kot prepozno zavrglo, ker je bila vložena po 30-dnevnem prekluzivnem roku.

3Tožeča stranka s pritožbo izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da vročitev izpodbijane odločbe ni bila opravljena po določbah 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj pošiljke z izpodbijano odločbo ni prevzela oseba, pooblaščena za prevzem, pri tem pa se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišče I Up 160/2013 z dne 9. 5. 2013. Če pri vročitvi dokumenta nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Tožeča stranka je pošiljko z izpodbijano odločbo prejela 9. 9. 2015 in jo s tem datumom evidentirala tako s sprejemno štampiljko kot v aplikaciji za prevzem. Na podlagi navedenega tožeča stranka predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter posledično prvostopenjskemu sodišču naloži, da odloči o stvari.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je bila priporočena pošiljka, ki je vsebovala upravno odločbo, izpodbijano s tožbo v tem upravnem sporu, vročena tožeči stranki, od česar je odvisna pravočasnost tožbe.

7Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 začne v skladu s 111. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 teči naslednji dan po vročitvi upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Vročitev upravne odločbe oziroma njena pravilnost pa se presoja po določbah ZUP. V obravnavani zadevi vročitev ni bila opravljena po določbah 89. člena ZUP, kot to v pritožbi navaja tožeča stranka, saj ni razvidno, niti se ne sklicuje, da je pooblastila določeno osebo (pooblaščenca za vročitve) za vročanje vseh dokumentov v smislu prvega odstavka navedenega člena oziroma da bi o obstoju takega pooblastila obvestila toženo stranko (drugi odstavek 89. člena ZUP).

8Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo po prvem odstavku 87. člena ZUP vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP).

9Navedeno velja tudi za fizično vročanje dokumentov iz prvega odstavka 87. člena ZUP pravnim osebam, ki se opravi po tretjem odstavku 91. člena ZUP, ki določa, da če državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, nimajo varnih elektronskih predalov, se jim dokumenti fizično vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače.

10Katera je oseba, ki je v primerih vročanja po tretjem odstavku 91. člena ZUP določena oziroma pooblaščena za sprejem dokumentov, določi s svojimi pravili pravna oseba, vročevalec pa je dolžan ugotoviti, ali je oseba, ki bi želela sprejeti dokument, za to določena oziroma pooblaščena. Če to ugotovi, se prav tako izdela tudi vročilnica, ki jo podpiše navedena oseba v imenu pravne osebe. Taka vročilnica pa je bila izdelana tudi v obravnavani zadevi.

11Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke (sporne odločbe tožene stranke) s podpisom prejemnika, kar je brez pripomb s svojim podpisom potrdil vročevalec, tako kot je to v obravnavanem primeru, je javna listina, ki dokazuje omenjena odločilna procesna dejstva. Po prvem odstavku 171. člena ZUP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 98/2010 in sodba in sklep Vrhovnega sodišča III Ips 118/2005).

12Sodišče prve stopnje je na podlagi vročilnice, pripete izpodbijani odločbi, ugotovilo, da je bila navedena odločba tožeči stranki vročena 8. 9. 2015, zato je rok za vložitev tožbe začel teči 9. 9. 2015 in se je iztekel 8. 10. 2015. Ker iz podatkov na pisemski ovojnici izhaja, da je tožeča stranka tožbo priporočeno na pošti oddala šele 9. 10. 2015, je tako sklenilo, da je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno, zato jo je zavrglo.

13Tožeča stranka s pritožbo izpodbija, da je bila izpodbijana odločba vročena osebi, pooblaščeni za prevzem. Navaja, svoje trditve pa dokazuje tudi s pritožbi priloženimi listinami, da se je 18. 5. 2015 iztekla pogodba s pogodbenim izvajalcem za opravljanje poštno-kurirskih storitev (Iskra SISTEMI, d. d), po kateri je bil pogodbeni izvajalec pooblaščen tudi za jutranji prevzem vseh dohodnih pošiljk na pošti 1002 Ljubljana (Cesta v Mestni log št., p. p. 591) in dostavo vseh pošiljk v recepcijo naročnika ob 7.15 uri (2. člen pogodbe). V avgustu 2015 je tožeča stranka sama vzpostavila glavno pisarno in sama pričela z evidentiranjem fizične vhodne pošte in odhodnih poštnih pošiljk. O tem je tajnica fakultete 12. 8. 2015 z elektronskim sporočilom prek intraneta obvestila zaposlene, 14. 8. 2015 pa je bilo bivšemu pogodbenemu izvajalcu izrecno preklicano pooblastilo za prevzem poštnih pošiljk (pooblastilo za vročanje), do izbire novega izvajalca pa je opravljal še jutranjo dostavo navadnih poštnih pošiljk na recepcijo tožeče stranke. Z istim dopisom je bil bivši pogodbeni izvajalec tudi obveščen, da so od 14. 8. 2015 naprej za prevzem pošiljk, naslovljenih na tožečo stranko, pooblaščene v tem dopisu navedene delavke tožeče stranke, ki pa na podlagi pritožbi priloženih podpisov naj ne bi evidentno podpisale sporne vročilnice. Trdi, da pošiljke z izpodbijano odločbo 8. 9. 2015 ni prevzela tožeča stranka niti tega ni v njenem imenu storil njen bivši pogodbeni izvajalec, ker za to ni imel pooblastila. Iz sprejemne štampiljke in aplikacije za evidentiranje dohodne pošte je nesporno razvidno, da je tožeča stranka pošiljko prejela in se z njo posledično seznanila 9. 9. 2015, ki je bil evidentiran kot datum prejema. Tožeča stranka pa ni vedela niti ni mogla vedeti, da je pošiljko z izpodbijano odločbo dan prej na pošti prevzel bivši pogodbeni partner, ki mu je pooblastilo za prevzem 14. 8. 2015 izrecno preklicala. Domneva, da je izpodbijano odločbo 8. 9. 2015 na pošti prevzel eden od delavcev bivšega pogodbenega izvajalca, ki ni spoštoval že navedenega preklica pooblastila.

14Glede na te navedbe in na listinsko dokumentacijo (vročilnica in dokazila, ki jih je pritožbi priložila tožeča stranka, in sicer: pogodba o opravljanju poštno-kurirskih storitev z dne 17. 5. 2012, elektronsko sporočilo tajnice fakultete zaposlenim z dne 14. 8. 2015, preklic pooblastila za prevzem pošte z dne 14. 8. 2015, izpodbijana odločba s sprejemno štampiljko, izpis iz aplikacije za evidentiranje dohodne pošte, lastnoročni podpisi zaposlenih pri tožeči stranki za prevzem/vročitev) tožeča stranka po presoji Vrhovnega sodišča dokaznega bremena iz 11. točke tega sklepa ni izpolnila oziroma ni izkazala in dokazala, da je sporno pošiljko dejansko prejela šele 9. 9. 2015.

15Tožeča stranka se namreč izrecno sklicuje le na dokumente, ki se nanašajo na njeno interno poslovanje ter na odnose med njo in njenim pogodbenim izvajalcem poštno kurirskih storitev, ne zatrjuje pa, da je o tem, kdo je pri tožeči stranki pooblaščen za prevzem pošte oziroma o preklicu pooblastila pogodbenemu izvajalcu in o seznamu novih oseb, pooblaščenih za prevzem, obvestila tudi Pošto Slovenije, konkretno Pošto 1002, Cesta v Mestni log. Zato se vsi ti dokumenti in z njimi povezane navedbe nanašajo izključno na njeno notranje poslovanje oziroma razmerje med njo in pogodbenim izvajalcem, kar pa ne more biti relevantno v obravnavani zadevi (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 176/2000).

16Tožeča stranka tudi sicer ne pojasni, na kakšen način, če ne po pogodbenem izvajalcu, po preklicu pooblastila prevzema priporočeno pošto oziroma pošto, ki se osebno vroča, in v v čem je vročitev sporne odločbe odstopala od siceršnjega prevzema tovrstnih pošiljk, še zlasti glede na to, da iz preklica pooblastila pogodbenemu izvajalcu poštno-kurirskih storitev izhaja, da naj bi ta pogodbeni izvajalec tožeči stranki še vedno dostavljal jutranjo pošto (in ne samo navadno pošto, kot to tožeča stranka navaja v pritožbi, pa tudi v pogodbi o opravljanju poštno-kurirskih storitev je izrecno določen jutranji prevzem vseh dohodnih pošiljk) na recepcijo tožeče stranke do izbire novega izvajalca. Nadalje iz obvestila zaposlenim in iz preklica pooblastila izhaja, da je tožeča stranka 12. 8. 2015 le vzpostavila glavno pisarno in evidentiranje fizične vhodne pošte, naslovljene na tožečo stranko, kar je sicer, kot je to razvidno iz priložene pogodbe o opravljanju poštno-kurirskih storitev, prej opravljal pogodbeni izvajalec (drugi odstavek 4. člena Pogodbe o opravljanju poštno-kurirskih storitev), ne pa tudi, da bo sama oziroma po svojih zaposlenih prevzemala pošto od Pošte Slovenije na naslovu Pošta 1002, Cesta v Mestni log.

17Prav tako so podpisi oseb, ki so kot pooblaščene osebe navedene v preklicu pooblastila izvajalcu poštno-kurirskih storitev, dani na papirju, ki nima naslova niti nobenega drugega besedila ali navedbe, niti ni razvidno ali označeno, da so del ali priloga kakšnega dokumenta (pooblastila, pravilnika, navodila, itd). Zato zgolj na podlagi takega „dokumenta“ in v prejšnji točki opisanega preklica pooblastila bivšemu pogodbenemu izvajalcu tožeča stranka ne more izkazati, da so v preklicu pooblastila navedene osebe pooblaščene za sprejem pošte, naslovljene na tožečo stranko, tudi osebe, ki so bile za prevzem navedene pošte posredovane tudi Pošti Slovenije in so pooblaščene za sprejem pošte neposredno od Pošte Slovenije.

18Poleg navedene dokumentacije, ki se tako nanaša na izključno interno poslovanje, tožeča stranka ni predložila nobenega drugega dokumenta, s katerim bi dodatno utemeljila, da dejansko ni prejela sporne odločbe na dan, ki je kot dan vročitve naveden na naročilnici. Tožeča stranka namreč niti ne zatrjuje, da je pošta sporno odločbo vročila nepooblaščeni osebi (saj je na vročevalcu odgovornost, da je pri vročanju ustrezno natančen in da lahko dokument veljavno vroči le ustrezno pooblaščeni osebi), temveč le, da zgolj domneva, da je izpodbijano odločbo 8. 9. 2015 na pošti prevzel eden od delavcev bivšega pogodbenega izvajalca, ki ni spoštoval že navedenega preklica pooblastila. Tega delavca niti ne poskuša identificirati niti ne prilaga npr. izjave Pošte Slovenije ali vsaj bivšega pogodbenega partnerja, da je njegov delavec kljub preklicu pooblastila dejansko nepooblaščeno prevzel izpodbijano odločbo in jo šele naslednji dan izročil tožeči stranki.

19Vrhovno sodišče tudi pojasnjuje, da četudi bi tožeča stranka izkazala, da je bila sporna odločba dejansko vročena nepoblaščeni osebi 8. 9. 2015, to še ne pomeni, da je zato avtomatično šteti, da je sporno odločbo dejansko prejela šele dan kasneje, to je 9. 9. 2015, kot to zatrjuje. Datum sprejemne štampiljke, odtisnjen na odločbi, in datum njenega vnosa v sistem za evidentiranje dohodne pošte namreč sama po sebi dejanskega datuma prejetja in s tem dejanske seznanitve s sporno odločbo tožene stranke ne potrjujeta oziroma sta sama za sebe irelevantna. Tožeča stranka namreč, kljub temu, da je dokazno breme o dejanskem prejemu dokumenta na njeni strani, z ničemer ne pojasni in utemelji, kako je sporno odločbo potemtakem sploh prejela, kdaj in kdo ji jo je potemtakem izročil ter komu in na kateri podlagi. Prav tako ne zatrjuje nobenih posebnih okoliščin, na podlagi katerih je prišla do dokumenta na dan, ki ga zatrjuje (nepričakovanega prejema odločbe od nepooblaščene osebe dan kasneje), ki bi utemeljevale podaljšanje teka tožbenega roka ali bi temeljile na institutu pomote pri vročanju, kar bi nedvomno morala storiti, da bi si zavarovala tožbeni rok. Nenazadnje pa Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da na izpodbijani odločbi, ki jo je tožeča stranka priložila tožbi in se nahaja v spisu sodišča prve stopnje v mapi Priloge tožeče stranke pod zaporedno številko A2, sprejemna štampiljka tožeče stranke ni natisnjena oziroma na njej nista navedeni datum prejema in evidenčna številka.

20Ker tožeča stranka tako ni izkazala, da bi pošta pošiljko s sporno odločbo izročila nepooblaščeni osebi niti da je pošto iz katerega koli drugega vzroka prevzela nepooblaščena oseba, predvsem pa ni utemeljila in izkazala, da je to odločbo dejansko prejela in se z njo seznanila 9. 9. 2015, kot to zatrjuje, je tako za vročitev sporne odločbe treba šteti datum prejema, naveden na vročilnici, to je 8. 9. 2015. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba zoper navedeno odločbo prepozna, pravilna.

21Sodišče prve stopnje se je pri štetju roka za vložitev tožbe sicer sklicevalo na drugi odstavek 100. člena ZUP, moralo pa bi upoštevati drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, vendar to ni vplivalo na pravilnost štetja roka, saj obe določbi določata, da se dan vročitve ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

22Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

23Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.