91. člen ZUP

Vročitev dokumentov fizičnim osebam, ki so enako kot tožeča stranka v konkretnem primeru registrirane za opravljanje dejavnosti in nimajo varnih elektronskih predalov, opravi tako, da se izročijo osebi, ki je določena (ne pooblaščena) za sprejemanje dokumentov.

Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.

Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena. V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.

Sodišče prve stopnje bi moralo glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je tožnica odločbo prejela, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnico pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe.

Da lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena. Sodišče prve stopnje bi moralo, glede na izrecno tožbeno navedbo, kdaj je odločbo prejel, ki očitno nasprotuje tistemu, kar izhaja iz listin v spisu (iz vročilnice), pritožnika pred odločitvijo s tem neskladjem seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Stranko je namreč treba v takih procesnih situacijah v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pa je nato možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o (ne)pravočasnosti tožbe

Sodišče prve stopnje ni razpolagalo ne z vročilnico ne s sporočilom o prejetem pismu, ki bi ga oseba, ki je opravljala vročitev, izpolnila s potrebnimi podatki (o datumu neuspelega poskusa osebne vročitve in o vložitvi sporočila o prispelem pismu v naslovnikov hišni predalčnik z opozorilom na posledice upustitve prevzema dokumenta ter datumom vložitve pisma v naslovnikov predalčnik). Oprlo se je na drugo listino – poizvednico, v kateri pošta izjavlja toženki, kaj se je dogajalo z njeno pošiljko pritožniku, ne da bi imel slednji možnost temu nasprotovati in predlagati dokaze. Če je po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico, poizvednico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom senata je možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o nepravočasnosti tožbe. V ob

Toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla na kakšni podlagi je zaključila, da je vloga tožnice, ki je bila vložena v odprtem pritožbenem roku, predlog za obnovo postopka. Izpodbijanega sklepa se zato ne da preizkusiti. Kolikor pravna oseba ni določila posebnega naslova za vročanje, predstavlja naslov za vročanje poslovni naslov v času vročanja dokumenta. V primeru, da teče postopek pred upravnim organom po uradni dolžnosti, je ta dolžan iz uradnih evidenc ugotoviti naslov sedeža pravne osebe, ki je stranka v upravnem postopku, in ji poštno pošiljko vročati na ta naslov.

Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo. Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis. Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.

Po drugem odstavku 28. člena ZPOmK-1 je potrebno odredbo oziroma sklep o preiskavi vročiti osebno podjetju, zoper katerega naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Vročitev se pravilno opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. V skladu z 91. členom ZUP se pravnim osebam fizično vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena za sprejem dokumentov oziroma njenemu zakonitemu zastopniku. Po četrtem odstavku 29. člena ZPOmK-1 mora podjetje pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Sodišče ugotavlja, da iz tega določila jasno izhaja, da je dolžno prevzeti sklep o uvedbi postopka in o preiskavi in podpisati vročilnice o prejemu teh sklepov, saj je to pogoj, da se preiskava začne, in da lahko podjetje v nadaljevanju izpolnjuje svojo obveznost aktivnega sodelovanja pri njeni izvedbi. Navzočnost odvetnika pri izvajanju preiskave po zakonu ni obvezna, zato pooblaščenim osebam na njegov prihod ni potrebno čakati, saj bi bila ogrožena učinkovitost preiskave. Trditve tožnice o tem, da gre za kaznovalni postopek, ki bi se lahko opravljal le v navzočnosti odvetnika, niso pravilne. Ustavno sodišče je namr

Sporočilo o prispelem pismu je javna listina. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Toženka je imela podlago, da je za odmero letnega plačila uporabila celoten prihodek tožnika, pridobljen po podatkih AJPES-a.

Ker je bila storilcu izdana odločba o prekršku kot županu občine zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana občine, mu mora biti vročena v skladu z 91. členom ZUP, ki ureja vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti.

Četudi bi tožeča stranka izkazala, da je bila sporna odločba dejansko vročena nepoblaščeni osebi 8. 9. 2015, to še ne pomeni, da je zato avtomatično šteti, da je sporno odločbo dejansko prejela šele dan kasneje, to je 9. 9. 2015, kot to zatrjuje. Datum sprejemne štampiljke, odtisnjen na odločbi, in datum njenega vnosa v sistem za evidentiranje dohodne pošte namreč sama po sebi dejanskega datuma prejetja in s tem dejanske seznanitve s sporno odločbo tožene stranke ne potrjujeta oziroma sta sama za sebe irelevantna.

Dokončna odločba je bila naslovljena na sindikat A. (gre za vročitev dokončne odločbe pooblaščenki zavarovanke - tožnice na pravno službo tega sindikata). Vročilnico je podpisal manipulant, arhivar (ki ni zaposlen pri sindikatu A.), ki dela v glavni pisarni in ki ni pooblaščen za prevzem pošte za sindikat A., vendar pa je kljub temu prevzel pošto za omenjeni sindikat in jo dal v omaro, ki je v ta namen postavljena v vložišču. Pošto je prevzel zato, ker je bila to navada, ki jo je prevzel od prejšnje sodelavke. Tak način vročanja je bil ustaljena praksa. ZUP v tretjem odstavku 91. člena ne zahteva, da je izkazano posebno pooblastilo, temveč se lahko dokumenti izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov. Navedeni je bil torej tisti, ki je bil določen za sprejemanje pošiljk tudi za sindikat A.. Sama organizacija dela, torej kdaj in na kakšen način pošta prispe od vložišča, torej od osebe, ki ji je vročevalec vročil poštno pošiljko, pa do sindikata A., pa je stvar notranje organizacije. Ker je bila pošiljka pravilno vročena osebi, ki je bila glede na dotedanjo prakso tudi določena za prevzem pošiljk, je bila poštna pošiljka pravilno vročena. Ker to

Tudi če je postopek uveden in ima podjetje pooblaščenca, se vročitev opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. To pomeni, da so pooblaščene osebe toženke ravnale pravilno, ko so ob prihodu k tožniku, članu uprave, torej zakonitemu zastopniku, vročile sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskavi. Tožnik je pripombe k poročilu podal po dveh pooblaščencih, zato neutemeljeno zatrjuje, da mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo izpodbijanega sklepa. Namen ureditve preiskave po ZPOmK-1 omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati. Zato pa je potrebna vsaj minimalna sodelovalna dolžnost preiskovane (pravne) osebe, tako da nekdo preiskovalcem npr. odpre vrata poslovnih prostorov in (morda) pokaže, kje se nahaja dokumentacija, ki jo ti želijo pregledati. Te pa v obravnavani zadevi ni bilo in v tem se kaže oviranje preiskave v tej zadevi. ZPOmK-1 ne zahteva, da bi se v sklepu o preiskavi natančno navedlo, katere dokumente želijo pooblaščene osebe toženke pregledati. Šele ko pooblaščene

Določba prvega odstavka 98. člena ZUP v primeru pomote pri vročanju za dan vročitve ne določa dneva, ko je bil dokument vročen v skladu z določbami ZUP („formalno“), temveč dan, za katerega je ugotovljeno, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila.

Tožnika nista izkazala, da sta zahtevo za izplačilo zamudnih obresti pri prvostopenjskem organu dejansko vložila. Zato je upravni organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil (le) o vračilu plačanega komunalnega prispevka in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih.

Rok za vložitev pritožbe prekrškovnega organa zoper sodbo sodišča se računa od vročitve sodbe prekrškovnemu organu.

Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči. Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.

Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico. Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.

Vročitev pošiljke samostojnemu podjetniku posamezniku, ki kljub pozivu in urgenci sodišča prve stopnje, ni posredoval podatkov, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje z njegovim pečatom in ob upoštevanju dejstva, da je bil prevzemnik pošiljke kot pritožnikov „zastopnik – prokurist“ vpisan v Poslovni register Slovenije, je bila v skladu z 91. členom ZUP, saj se „zastopnika – prokurista“ glede na navedene okoliščine utemeljeno šteje za osebo, ki je bila določena za sprejemanje dokumentov.