VSL sklep II Cp 1334/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek brez njene privolitve, ki ga je podal socialnovarstveni zavod, utemeljen, da se nasprotna udeleženka zadrži v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda do 20. 4. 2017 in da se stroški postopka krijejo iz proračuna.

2Pritožbo vlagata mož nasprotne udeleženke kot njena najbližja oseba in hči nasprotne udeleženke, z odločbo CSD Kranj, št. 1221-62/2016 z dne 20. 4. 2016, imenovana za skrbnico za posebni primer za zastopanje njenih pravic in obveznosti pri urejanju vseh formalnosti v zvezi z namestitvijo v institucionalno varstvo. Uveljavljata vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Navajata, da nista bila pravilno vabljena, obveščena in navzoča na naroku, ki ga je sodišče izvedlo 20. 4. 2016. Pritožniku je bil istega dne s strani osebja zavoda onemogočen obisk nasprotne udeleženke. Sodišče bi ga moralo o naroku obvestiti brzojavno ali po telefonu. Iz zapisnika in sklepa je razvidno, da razgovor z nasprotno udeleženko v slovenskem jeziku ni bil mogoč. Sodišče bi moralo zagotoviti navzočnost sodnega tolmača. Prikrajšalo jo je za pravico, da v sodnem postopku uporablja jezik, ki ga razume. Nasprotna udeleženka je tudi močno naglušna, kar dodatno otežuje komunikacijo. Zaradi kršitve pravice do tolmača ni možno ugotoviti, ali so pojasnila in odgovori nasprotne udeleženke posledica njenega zdravstvenega stanja ali nerazumevanja kaj se jo sprašuje. Na naroku je bila udeležena medicinska sestra. Sodišče se ne bi smelo opreti na njene izjave, ki nakazujejo, naj bi se svojci samovoljno vtikali v medikamentalno terapijo nasprotne udeleženke. To ne drži. Relevantne informacije bi bilo treba pridobiti od lečeče zdravnice, kar je sodišče opustilo. Medicinska sestra ni bila zaslišana kot priča in opozorjena na posledice krivega pričanja. Opisane kršitve v postopku narekujejo razveljavitev sklepa. Zaradi njih je nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožnika bi v postopku lahko predstavila okoliščine dosedanjega zdravljenja, zlasti glede navedb izvedenca, naj bi svojci v domačem okolju nasprotni udeleženki dajali alkoholno raztopino določenih zelišč v prekomernih količinah. Izpovedba svojcev, zlasti skrbnice, bi izvedencu nudila bolj celovito in natančnejšo sliko o vzrokih za trenutno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke. To bi lahko vplivalo na oceno izvedenca o potrebni dolžini in dejanski potrebnosti bivanja v trenutnem socialnovarstvenem režimu. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je vsaj preuranjen zaključek, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek. Pritožnika predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je bila vročena (le) predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ker sodišče ni upoštevalo pravic udeležencev do sodelovanja v postopku, so utemeljene.

6Za postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena ZDZdr,(1) če v tem poglavju ni drugače določeno (drugi odstavek 75. člena ZDZdr). Po prvem odstavku 46. člena ZDZdr mora sodišče razpisati narok, na katerega povabi predlagatelja, osebo na katero se predlog nanaša, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev. Izvedenca in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev, tudi zasliši (prvi odstavek 47. člena ZDZdr). Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba pa lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis (drugi odstavek 47. člena ZDZdr). Iz podatkov spisa izhaja, da je predlog vseboval podatke o najbližji osebi nasprotne udeleženke (list. št. 1), medtem ko sodišče s podatki o začasni skrbnici ni razpolagalo. Imenovana je bila šele z odločbo CSD, ki je bila izdana na dan, ko je sodišče že opravljalo narok (20. 4. 2016). Pritožbeni očitki, da neutemeljeno ni bila povabljena na narok in ni mogla sodelovati pri izvedbi dokazov, so zato neutemeljeni.

7Pritrditi pa je treba pritožniku, da je bilo njemu kot najbližji osebi in s tem udeležencu postopka, z nepravilnim obveščanjem o naroku kršena pravica do sodelovanja v postopku. Na narok ni bil povabljen. O njem je bil le obveščen (brez vabila, da naj na njem sodeluje kot udeleženec) in še to, kot trdi v pritožbi, prepozno. Obvestilo, poslano z navadno pošto, je prejel šele po naroku. Vročilnice, ki bi dokazovala osebno vročitev, v spisu ni. Udeležence postopka je treba na narok povabiti z osebno vročitvijo in jim s tem omogočiti, da sodelujejo v dokaznem postopku. Zaradi kratkih rokov, ki jih zakon v tem postopku predpisuje zaradi nujnosti postopka, je smotrno tudi najbližje osebe nasprotnih udeležencev, o katerih ima sodišče podatke, o naroku obvestiti tudi po telefonu in na ta način zagotoviti oziroma se prepričati o njihovi navzočnosti, kot trdi pritožnik.

8Po drugem odstavku 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. Po prvem odstavku 47. člena ZDZdr sodišče osebo tudi zasliši, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. V obravnavanem primeru je sodišče v sklepu navedlo, da razgovor z nasprotno udeleženko v slovenskem jeziku ni bil mogoč in da se je z njo pogovoril (le) izvedenec v hrvaškem jeziku. Razlog, da sodišče opusti neposredni stik, pogovor in zaslišanje nasprotnega udeleženca, je izključno njegovo zdravstveno stanje in ne nezmožnost komuniciranja z njim v slovenskem jeziku. V izpodbijanem sklepu ni ugotovitev niti razlogov o zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, ki bi onemogočalo njeno izjavo v postopku. Sklep je pomanjkljiv in tudi v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(2) v zvezi s 37. členom ZNP(3) in 30. členom ZDZdr. Sodišče mora nasprotnemu udeležencu dati možnost, da se v postopku izjavi in da pri tem uporablja svoj jezik. Če ugotovi, da slovenskega jezika ne razume, s tolmačem zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku. Dokazovanje – pogovor in zaslišanje nasprotnega udeleženca – vodi sodišče samo in ne izvedenec. Pogovor, ki ga je v obravnavanem primeru opravil izvedenec z nasprotno udeleženko na naroku za potrebe izdelave izvedeniškega mnenja, ni pogovor niti zaslišanje nasprotnega udeleženca, ki ga opravi sodišče po drugem odstavku 46. člena in prvem odstavku 47. člena ZDZdr.

9Ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr so narekovale razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

10V njem naj odpravi navedene kršitve in dopolni dokazni postopek s pogovorom in zaslišanjem nasprotne udeleženke preko tolmača ter z zaslišanjem pritožnikov. Pritožbi je treba namreč pritrditi, da je zaradi opuščenega zaslišanja pritožnikov lahko ostalo nepravilno in nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje o pravnorelevantnih okoliščinah glede zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke ter njenih potrebah, ki narekujejo namestitev v varovani oddelek zavoda.

11Sprejem v varovani oddelek brez privolitve pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave. Gre za hud poseg v človekove pravice. Zato je dovoljen le v primerih, če milejši ukrepi ne zadostujejo in če so kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, oseba pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način ter če je podano resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) osebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi). Sodišče mora natančno in popolno ugotoviti konkretne okoliščine, ki narekujejo tak ukrep, in jih v sklepu natančno in jasno obrazložiti.

12Doslej se je oprlo na izvedeniško mnenje in izpovedbo medicinske sestre, ki spremlja bivanje nasprotne udeleženke v zavodu od 18.3.2016. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se ne bi smelo opreti na njeno izpovedbo. Za celovito ugotovitev relevantnih okoliščin sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti. Med drugim lahko zasliši vsakogar, ki lahko o stanju in potrebah nasprotnega udeleženca poda podatke, pomembne za odločitev. Izpovedbe prič mora dokazno oceniti in jih primerjati z drugim dokaznim gradivom. Na izpovedbo priče se je vsaj delno oprl tudi izvedenec. Tudi na tej podlagi (poleg medicinske dokumentacije) je sklepal, da je do poslabšanja motnje pri nasprotni udeleženki (kognitivni deficit z recidivom delirantnega stanja) prišlo po predčasni redukciji predpisanih zdravil na izrecno željo svojcev. Pritožnika to zanikata. Ker je izvedenec dodal, da vpliva sredstev, ki naj bi jih svojci dodajali, ne more vrednotiti, ker ni natančnih podatkov, katera homeopatska sredstva prinašajo nasprotni udeleženki svojci, je pritožbeni očitek, da bi jih moralo sodišče o tem povprašati, utemeljen. Njihovo zaslišanje pa je potrebno tudi za ugotovitev ostalih pravnorelevantnih okoliščin iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, zlasti o tem, ali je nasprotni udeleženki mogoče zagotoviti ustrezno stalno oskrbo in varstvo v domačem okolju in o njenem ogrožanju sebe in drugih. Sodišče naj ponovno natančno zasliši tudi izvedenca in osebe predlagatelja, ki lahko podajo podatke o konkretnih okoliščinah, ki narekujejo predlagani ukrep. Če bo ponovno ugotovilo, da je predlog utemeljen, naj svojo odločitev v sklepu natančno in popolno obrazloži in pojasni, zakaj predlaganega ukrepa ni mogoče odvrniti z milejšimi ukrepi.

-------------

Op. št. (1): Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami

Op. št. (3): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 30/1986 s spremembami